Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.501-7.525)



  1.      strúženka  -e ž (ú) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka // odtis v tej tehniki: razstava struženk
  2.      strúžica  -e ž (ú) star. strugica: stružica potoka
  3.      stružílo  -a s (í) star. strugalo: izgladiti s stružilom ♦ les. rezilo obliča, skobljiča
  4.      strúžiti  -im nedov. (ú) z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket // teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve strúžen -a -o: struženi valji
  5.      strúžnica  -e ž () stroj za struženje: obdelati na stružnici; ima delavnico z moderno stružnico / avtomatska, ročna stružnica; kovinska, lesna stružnica ♦ strojn. plana stružnica za struženje ravnih ploskev
  6.      strúžnik  -a m () star. strugarsko dleto: premikati stružnik po stružnici
  7.      stŕžek  -žka m () 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek; sinice in stržki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu
  8.      stržén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen 3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen ◊ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda
  9.      stržénar  -ja m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar
  10.      stržénast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima stržen: strženasto steblo ♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka
  11.      stržénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženov obseg ♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla
  12.      stržénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem ♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi
  13.      stržiti  gl. iztržiti
  14.      stuartski  -a -o [stjúar-] prid. () nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba ♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike
  15.      stúd  -a m () knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega
  16.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz
  17.      studèn  -êna -o in studén -a -o prid. ( é; ẹ̑) zastar. mrzel: studena pijača / napiti se studene vode / studen veter
  18.      studênčar  -ja m () knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar
  19.      studênček  -čka m (é) manjšalnica od studenec: iz tal teče bister studenček / prala je na studenčku ● ekspr. iz oči sta se ji udrla studenčka solz začela je jokati
  20.      studênčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na studenec: studenčna voda ◊ bot. studenčni jetrnjak mah z ženskimi in moškimi spolnimi organi na zgornji strani rastlin, Marchantia polymorpha studênčno prisl.: studenčno čista resnica
  21.      studênčina  -e ž (ē) star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino
  22.      studênčnica  -e ž () studenčna voda: piti studenčnico; mrzla studenčnica
  23.      studenčnína  -e ž () zastar. studenčnica: piti studenčnino
  24.      studênec  -nca m (é) 1. manjši izvir vode: zaradi suše je studenec usahnil; bister, hladen studenec; žuborenje studenca; misel, čista kot studenec ♦ geogr. arteški studenec ki pod pritiskom privre na dan izpod neprepustnih plasti; presihajoči studenec ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha // vodni tok tega izvira: postrvi iz studenca; prala je na studencu; pren., knjiž. njegova poezija je poživljajoči studenec 2. ekspr., navadno z rodilnikom kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: studenec dohodkov / tu je studenec modrosti; studenci veselja, življenja 3. ekspr., navadno z rodilnikom velika količina česa: vlil se ji je studenec besed
  25.      stúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na studio: studijska oprema / studijski posnetki; studijski program

   7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA