Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.451-7.475)


  1.      strugotína  -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož ♪
  2.      strúja  -e ž (ú) knjiž. 1. tok vode, zraka: sredi reke je struja najmočnejša; zavela je hladna struja / morska, rečna struja; zračna struja; pren. struja našega življenja 2. s prilastkom literarna, politična smer: v evropski miselnosti so se pojavile različne struje; konservativna struja / filozofska, literarna, politična struja ♪
  3.      strújanje  -a s (ū) glagolnik od strujati: strujanje reke; skrbeti za čim boljše strujanje zraka v spalnicah / prikazal je idejna strujanja tistega časa ♪
  4.      strújar  -ja m (ȗ) knjiž. pripadnik literarne, politične smeri: moderni strujarji; strujarji in strankarji ♪
  5.      strújarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na strujarje: strujarske težnje / strujarsko glasilo ♪
  6.      strújarstvo  -a s (ȗ) knjiž. pripadnost literarni, politični smeri: kot pripovednik se je dvignil nad strujarstvo / predstavnik modernega glasbenega, literarnega strujarstva ♪
  7.      strújati  -am nedov. (ū) knjiž. teči, pretakati se: ob razvalinah je strujala reka; tu struja zrak navzgor / v žilah struja kri strujajóč -a -e: strujajoč zrak ♪
  8.      strújen  -jna -o prid. (ȗ) navt., v zvezi strujno sidro sidro, ki zasidrani ladji preprečuje, da bi zaradi vetra, morskih tokov spremenila smer ♪
  9.      strújenje  -a s (ū) glagolnik od strujiti: strujenje vode, zraka / strujenje mišljenja ♪
  10.      strújiti  -im nedov. (ú ȗ) knjiž. teči, pretakati se: po dolini struji potok; proučevati, kako struji zrak v jami / po žilah struji kri ● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo ♪
  11.      struktúra  -e ž (ȗ) 1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava: struktura kamnine, lesa, vlakna / struktura organa, telesa / struktura tal / grudičasta, plastnata, zrnata struktura / urbanistična struktura mesta, pokrajine // kar je določeno z odnosi, razmerji med elementi, ki sestavljajo celoto: spremeniti strukturo družbe, gospodarstva, izvoza; struktura organizacije, podjetja, sistema / čustvena, duševna, idejna struktura koga; poklicna, starostna struktura prebivalstva 2. publ. celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: vse te naprave sestavljajo zapleteno strukturo, ki jo nadzoruje računalnik / zavest je psihična struktura / vodilne strukture vodilni ljudje, vodilne organizacije ◊ agr. struktura poljščin razmerje med površinami, zasejanimi z različnimi poljščinami; ekon. struktura cene; struktura kapitala razmerje med osnovnim in obratnim ali med konstantnim in variabilnim kapitalom; elektr. podatkovna struktura; kem. struktura atomov, molekul, spojin; lingv. stavčna struktura; mat. matematične strukture množica, v kateri so definirane matematične relacije med njenimi elementi; meteor. struktura atmosfere razporeditev posameznih plasti zraka z različnimi lastnostmi; min. kristalna struktura; nitasta struktura rudnine; petr. struktura razmerje med velikostjo zrn v kamnini; porfirska struktura andezita ♪
  12.      strukturálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strukturo: strukturalne razlike, zakonitosti; strukturalne reforme, spremembe / strukturalna analiza jezika, pripovedništva ♦ lingv. strukturalna lingvistika jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem notranje zgradbe jezika glede na fonološki, slovnični in leksikalni sistem strukturálno prisl.: biti strukturalno odvisen ♪
  13.      strukturalíst  -a m (ȋ) predstavnik strukturalizma: strukturalisti in formalisti ♪
  14.      strukturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na strukturaliste ali strukturalizem: strukturalistična teorija / strukturalistična metoda ♪
  15.      strukturalízem  -zma m (ȋ) metodološka smer, ki proučuje predmete, pojave kot elemente struktur: uporabljati strukturalizem / filozofija strukturalizma ♪
  16.      struktúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na strukturo: strukturni elementi; strukturne značilnosti / strukturna kriza; strukturne spremembe na vasi / strukturna analiza, razlaga pesmi ◊ biol., kem. strukturne beljakovine beljakovine, ki dajejo celici značilno obliko in strukturo; kem. strukturna formula formula, ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli; psih. strukturna psihologija psihološka smer, po kateri je zavest struktura, sestavljena iz psihičnih elementov; soc. strukturne kategorije prebivalstva kategorije prebivalstva glede na določene lastnosti, spol, starost, poklic, izobrazbo; zool. strukturne barve perja kovinske barve perja, nastale zaradi odboja svetlobe struktúrno prisl.: strukturno razlagati pojave ♪
  17.      strukturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od strukturirati: strukturiranje ploskev / strukturiranje družbe ♪
  18.      strukturíranost  -i ž (ȋ) publ. značilnost strukturiranega: socialna strukturiranost družbe / strukturiranost umetnine ♪
  19.      strukturírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. z medsebojno povezavo določenih enot sestavin zgraditi, ustvariti strukturo: strukturirati odnose, pojme / strukturirati gledališko predstavo; strukturirati stavke / strukturirati v sistem strukturno povezati, urediti // sestavljati, določati kaj kot strukturo: navedel je glavne elemente, ki strukturirajo socialistično družbo / ta simbol strukturira dogodke romana strukturíran -a -o: strukturirani odnosi; besedilo je strukturirano estetsko ♪
  20.      struktúrnost  -i ž (ȗ) značilnost strukturnega: strukturnost postopka / publ. načelo strukturnosti ♪
  21.      strúma  -e ž (ū) med. bolezensko povečana žleza ščitnica, golša: imeti strumo / maligna struma ♪
  22.      strúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. 1. napet in raven: strumna drža 2. odločen, čvrst: odšla je s strumnimi koraki / pozdravili so ga s strumnim vzklikom / strumni pristaši ◊ šport. strumni korak korakanje z napetimi nogami in udarjanjem ob tla strúmno prisl.: strumno se držati; strumno korakati; strumno odgovoriti ♪
  23.      strúmnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost, značilnost strumnega: strumnost drže / vojaška strumnost ♪
  24.      strúna  -e ž (ú) 1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami 2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni ● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega ◊ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev ♪
  25.      strúnar  -ja m (ȗ) 1. izdelovalec ali prodajalec strun: preživljal se je kot strunar 2. knjiž. kdor igra na glasbilo s strunami: strunar je zaigral in zapel; odmevala je pesem strunarja ◊ zool. strunarji živali, ki imajo vzdolž telesa hrbtno struno, Chordonia ♪

   7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA