Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (74.364-74.388)



  1.      predíh  -a m () 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma
  2.      predíhati  -am dov.) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča
  3.      predíhniti  -em dov.) knjiž. napolniti, prepojiti: svojo pripoved je predihnil z liričnostjo predíhnjen -a -o: z ironijo predihnjena komedija; vse njeno bitje je predihnjeno z otožnostjo
  4.      predikánt  -a m (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant
  5.      predikát  -a m () 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovompubl. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti
  6.      predikáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na predikat: predikatne značilnosti / predikatni del stavka
  7.      predikatív  -a m () lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik
  8.      predikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na predikat: predikativne značilnosti / predikativni del stavka
  9.      predílec  -lca [lc in c] m () delavec pri predilnem stroju: tečaj za predilce / strojni predilec
  10.      predílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na predenje: predilni postopek / predilni stroj ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino
  11.      predílničar  -ja m () delavec v predilnici: sestanek predilničarjev // v nekaterih deželah lastnik predilnice: hči bogatega predilničarja
  12.      predimenzionírati  -am dov. () publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne
  13.      predíranje  -a s () glagolnik od predirati: igla za prediranje / pri prediranju žuljev se je zbodel
  14.      predírati  -am nedov. ( ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledatigeol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika
  15.      predíren  -rna -o prid. () 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster
  16.      predírjati  -am dov. () 1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega: predirjati ulico na konju / sel je predirjal vso deželo / vso dolgo pot je predirjal dirjal / ekspr. vsak dan večkrat predirja stopnice preteče, prehodi 2. dirjajoč prehiteti: črni konj je predirjal belega
  17.      predírkati  -am dov. () ekspr. hitro premikajoč se priti z enega konca česa na drugega: predirkati pot, progo / v kratkem času je predirkal vso Evropo prepotoval
  18.      predirljív  -a -o prid. ( í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil
  19.      predívec  -vca m () bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca
  20.      predíven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline
  21.      predíven 2 -vna -o prid. () zastar. prečudovit, prelep: predivna ogrlica / predivna pesem / doseči prediven napredek
  22.      predivjáti  -ám dov.) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropiekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti
  23.      predívji  -a -e prid. (í) preveč divji: to so predivji kraji za življenje / konja je prodal, ker je bil predivji / ekspr. predivji je, zato se ga vsi bojijo
  24.      predívnat  -a -o prid. () podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline
  25.      predívnica  -e ž () nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice

   74.239 74.264 74.289 74.314 74.339 74.364 74.389 74.414 74.439 74.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA