Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (74.264-74.288)



  1.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špiceagr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu
  2.      préčka 2 -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od preča: imeti prečko na sredi glave / česati lase na prečko
  3.      préčkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prečkati: prečkanje ceste, reke / prečkanje travnika
  4.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani
  5.      préčnica  -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav: na dva kola je pribil prečnico; napeti platno med dve prečnici; prečnici križa 2. prečna os, črta: izmeriti prečnico; prečnica in podolžnica // kar poteka prečno čez kaj: plezali smo po prečnici čez skalovje / križišče glavne ulice s prečnico prečno ulico; knjiž. zavil je po prečnici čez travnik bližnjicigeom. črta, ki seka sistem črt
  6.      préčnik  -a m (ẹ̑) prečno nameščen element, zlasti tram, drog: splav je povezal s prečniki; prečniki kozolca; prečnik pri podboju / z glavo je zadel ob prečnik v stropu ◊ grad. pomožni nosilni element pri mostni ali krovni konstrukciji, pravokoten na glavno os; mont. hodnik, ki poteka prečno na smer glavnega hodnika
  7.      préčnjak  tudi prečnják -a m (ẹ̑; á) star. prečnik: prečnjaki in podolžniki / z glavo je zadel ob prečnjak v stropu
  8.      prečrkovánje  -a s () lingv. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovanje japonskih imen
  9.      prečrkováti 1 -újem dov.) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo
  10.      prečrkováti 2 -újem dov. in nedov.) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico
  11.      prečŕn  -a -o stil.prid. (ŕ) 1. preveč črn: prečrno ozadje na sliki / ekspr. zanje ni noben zločin prečrn ∙ prikazati ljudi s prečrnimi barvami preveč negativno 2. ekspr. zelo črn: ženska s prečrnimi lasmi / prečrna noč, tema / kovati prečrne naklepe prečŕno prisl.: prečrno opisati položaj; prečrno soditi koga; prečrno pobarvani lasje
  12.      prečŕpati  -am dov. () s črpanjem spraviti kaj tekočega na drugo mesto: prečrpati nafto iz poškodovane ladje
  13.      prečrpávanje  -a s () glagolnik od prečrpavati: prečrpavanje onesnažene vode
  14.      prečrpávati  -am nedov. () s črpanjem spravljati kaj tekočega na drugo mesto: prečrpavati gorivo iz tankerjev v rezervoarje; prečrpavati odvečne količine vode
  15.      prečrpoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prečrpavanje: prečrpovalna naprava / prečrpovalna postaja
  16.      prečŕtati  -am dov.) s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev: prečrtati nekatere besede, stavek; prečrtati in izbrisati // narediti črte po čem: otrok je list križem prečrtal / ekspr. meteor je prečrtal temno ozadje ● smrt mu je prečrtala načrte prekrižala; ekspr. prečrtaj, kar sem rekel ne upoštevaj, pozabi; knjiž. pesnik ni mogel prečrtati tradicionalnega sveta opustiti, izločiti prečŕtan -a -o: prečrtana beseda
  17.      prečrtávati  -am nedov. () s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev: bral je rokopis ter nervozno prečrtaval in podčrtaval
  18.      prečúden  -dna -o prid.) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo
  19.      prečúdežen  -žna -o prid. () 1. ekspr. zelo nenavaden, izreden: prečudežen dogodek; prečudežne reči se godijo; prečudežna rešitev iz ječe 2. pesn. nenavadno, izredno lep: prečudežna lepota, milina
  20.      prečudovít  -a -o prid. () ekspr. 1. nenavadno, izredno lep: prečudoviti lasje; prečudovit razgled; dekle je prečudovito // nenavadno, izredno dober: prečudovit človek je / prečudovita novica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: povsod je vladal prečudovit red / prečudovit mir
  21.      prečuméti  -ím dov. (ẹ́ í) prečemeti: zimski dan je prečumel za pečjo / tedne je prečumel v sobi in bral prebil, preživel / bolnik noči ni prespal, ampak samo prečumel
  22.      prečúti 1 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ) raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti: vso noč smo prečuli / prečuti več ur ob bolnikovi postelji prečút -a -o: truden je od prečute noči / biti bled in prečut neprespan
  23.      prečúti 2 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ) raba peša preslišati: zaradi hrupa so prečuli bitje ure / veliko jih je moral prečuti od nje
  24.      prečutíti  in prečútiti -im dov. ( ú) 1. knjiž. (popolnoma, v celoti) s čustvi dojeti: iskreno prečutiti pesem; globoko je prečutil to misel 2. ekspr. v čustvih, čustvovanju doseči veliko, preveliko mero: ne morem povedati, kaj sem prečutil ob nesreči; veliko prečutiti
  25.      préd  prisl. (ẹ̑) star. prej: ne miruje pred, dokler ne dobi ∙ star. obiskal ga je pred ta dan popoldne prejšnji dan

   74.139 74.164 74.189 74.214 74.239 74.264 74.289 74.314 74.339 74.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA