Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (74.189-74.213)



  1.      prebojèč  -éča -e prid. ( ẹ́) preveč boječ: preboječ otrok; ne upa si ponoči skozi gozd, je preboječa / v družbi je preboječ
  2.      prebójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preboj: prebojna moč krogle, samokresa / ta zid ni prebojen ● publ. reklama je dosegla prebojen uspeh zelo velikelektr. prebojna napetost napetost, potrebna, da nastane preboj med dvema prevodnikoma; prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; prebojno razelektrenje; les. prebojna trdnost lesa; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico
  3.      preboléti  -ím dov., prebôlel (ẹ́ í) prenehati biti deležen a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal / preboleti bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti / pog. fanta je že prebolela ● pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube prebólel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa
  4.      prebolévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prebolevati: prebolevanje bolezni; doba prebolevanja
  5.      prebolévati  -am nedov. (ẹ́) prenehavati biti deležen a) bolezni: prebolevati gripo / prebolevati bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: prebolevati nesreče, poraze; takrat sem preboleval hud strah ● počasi je začela prebolevati, da so jo vsi zapustili prenehavala biti žalostna
  6.      prebolévnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prebolevnik: skrbeti za prebolevnico
  7.      prebolévnik  -a m (ẹ̑) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti: poslati prebolevnika v klimatsko zdravilišče; skrbeti za prebolevnika; prebolevniki po mrzlici
  8.      prebránati  -am tudi prebranáti -ám dov. (ā; á ) odstraniti plevel, mah z brano, zlasti na travniku: prebranati travnik
  9.      prebránec  -nca m (á) gastr. srbska jed iz kakovostnega belega fižola in začimb: jesti, naročiti prebranec
  10.      prebraníti  in prebrániti -im dov. ( á) nar. vzhodno preprečiti, ne dovoliti: nihče mi tega ne more prebraniti; skušal mu je prebraniti, da bi jo tepel
  11.      prebráti  -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta ∙ nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige
  12.      prebrídek  -dka -o stil.prid.) nav. ekspr. 1. preveč bridek: nesreča je prebridka, da bi jo lahko pozabili 2. zelo bridek: prebridki spomini; zadela ga je prebridka usoda izgnanca / točiti prebridke solze / star. prebridka smrt prebrídko stil. prebridkó prisl.: prebridko občutiti poraz; novica me je prebridko zadela; prebridko zajokati
  13.      prebríhtati  -am dov. (í) star. spraviti k zavesti, zbuditi: močili so ga po glavi, da bi ga prebrihtali; ni se še dodobra prebrihtal
  14.      prebrízgati  -am dov. () 1. z brizganjem dati, nanesti na kaj: prebrizgati z lakom 2. ponovno pobrizgati: avtomobil so prebrizgali z drugo barvo
  15.      prebrodíti  -bródim dov. ( ọ́) 1. brodeč priti čez kaj: prebroditi plitvino; prebroditi reko, močvirje // star. prehoditi, prepotovati: kot davčni izterjevalec je prebrodil vso okolico; prebrodil je vse trgovine, da je našel, kar je iskal 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja, stanja: prebroditi krizo; prebroditi nevarnost / težko je prebrodil molk, ki je ležal med njima; prebroditi mrtvilo prebróden -a -o: prebrodene težave; reka je prebrodena
  16.      prebúden  -dna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na prebujo: prebudni pomen Pohlinove slovnice / prebudna zavest in dejavnost
  17.      prebudítelj  -a m () knjiž. buditelj: prebuditelj in učitelj ljudstva
  18.      prebudítev  -tve ž () prebujenje: prebuditev je bila neprijetna / narodnostna prebuditev
  19.      prebudíti  -ím dov., prebúdil ( í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro
  20.      prebúja  -e ž () nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa: že v prejšnjem stoletju se je začela prebuja / poezija doživlja prebujo in prenovitev / čustvena in duhovna prebuja / politična prebuja naroda
  21.      prebújanje  -a s (ú) glagolnik od prebujati: prebujanje je pri njej vedno dolgo trajalo / prebujanje medveda iz zimskega spanja / razredno prebujanje delavcev / prebujanje ljubezni
  22.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo
  23.      prebújen  -jna -o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo
  24.      prebujênje  -a s (é) glagolnik od prebuditi: vstajal je takoj po prebujenju / prebujenje narave / vplivati na politično prebujenje / prebujenje novih družbenih sil v svetu
  25.      prebujeválen  -lna -o prid. () ki prebuja: prebujevalno in poživljajoče sredstvo / prebujevalno narodnostno delo

   74.064 74.089 74.114 74.139 74.164 74.189 74.214 74.239 74.264 74.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA