Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (74.089-74.113) 
- práznik 2 -a m (á) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden; polsvobodnjak: prazniki in svobodnjaki ♦ zgod. praznik v fevdalizmu podložnik, ki se ukvarja s predelavo rude ♪
- praznílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praznjenje: praznilna priprava / praznilni tok akumulatorja, kondenzatorja tok, ki ga daje akumulator, kondenzator pri praznjenju ♪
- praznína -e ž (ȋ) 1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr. praznine v znanju 2. navadno s prilastkom dejstvo, pojav, da je kaj prazno: praznina v dvorani je slabo delovala na igralce; praznina sobe ga vznemirja / strah pred praznino // ekspr. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti: spoznal je praznino tedanjega kulturnega življenja; v sebi je začutil neznosno praznino; praznina bogastva, slave / duhovna, notranja praznina ● ekspr. skušal se je spomniti njegovega imena, toda v spominu je bila praznina ni se mogel spomniti; ekspr. po nekaj mesecih je med njima nastala praznina odtujila sta se drug drugemu; ekspr. čutiti praznino v želodcu biti lačen ♪
- praznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov ♪
- prazníti in prázniti -im nedov. (ȋ á) 1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine: redno prazniti poštni nabiralnik; prazniti sod; rezervoarji se praznijo ∙ evfem. praznili so blagajne po večjih trgovinah kradli so denar iz blagajn; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. prazniti skledo jesti ♦ elektr. prazniti akumulator porabljati shranjeno električno energijo 2. izločati blato, seč: prazniti črevo, mehur 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: prazniti dvorano; mesto se je hitro praznilo ♪
- práznjenje -a s (á) glagolnik od prazniti: praznjenje bazena; praznjenje silosov, skladišča, sodov / praznjenje akumulatorja ♦ strojn. gib bata, pri katerem bat potisne plin ali paro iz valja ♪
- praznoglàv in praznogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav ♪
- praznoglávec -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci ♪
- praznorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil ♪
- praznôta -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote ♪
- praznôten -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud ♪
- praznoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali ♪
- praznovánje -a s (ȃ) glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov ♪
- praznováti -újem nedov. (á ȗ) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagali ◊ rel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti ♪
- praznovérec -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca ♪
- praznovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade ♪
- praznovérje -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja ♪
- práža -e ž (á) lov. užitna drobovina divjačine; cvrček: speči pražo ♪
- prážen -žna -o (ȃ) pridevnik od prag: pražna deska ♪
- práženec -nca m (ȃ) gastr. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena: peči praženec; potresti praženec s sladkorjem ♪
- práženje -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje ♪
- pražílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude ♪
- pražíljka -e ž (ȋ) nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke ♪
- prážiti -im nedov. (á ȃ) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompir ◊ metal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra ♪
- práživál -i [au̯] ž (ȃ-ȃ) nav. mn., biol. enocelična žival: raziskovati luknjičarke in druge praživali; okamnele praživali ♪
73.964 73.989 74.014 74.039 74.064 74.089 74.114 74.139 74.164 74.189