Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (74.089-74.113)



  1.      práznik 2 -a m (á) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden; polsvobodnjak: prazniki in svobodnjaki ♦ zgod. praznik v fevdalizmu podložnik, ki se ukvarja s predelavo rude
  2.      praznílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na praznjenje: praznilna priprava / praznilni tok akumulatorja, kondenzatorja tok, ki ga daje akumulator, kondenzator pri praznjenju
  3.      praznína  -e ž () 1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr. praznine v znanju 2. navadno s prilastkom dejstvo, pojav, da je kaj prazno: praznina v dvorani je slabo delovala na igralce; praznina sobe ga vznemirja / strah pred praznino // ekspr. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti: spoznal je praznino tedanjega kulturnega življenja; v sebi je začutil neznosno praznino; praznina bogastva, slave / duhovna, notranja praznina ● ekspr. skušal se je spomniti njegovega imena, toda v spominu je bila praznina ni se mogel spomniti; ekspr. po nekaj mesecih je med njima nastala praznina odtujila sta se drug drugemu; ekspr. čutiti praznino v želodcu biti lačen
  4.      praznítev  -tve ž () glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov
  5.      prazníti  in prázniti -im nedov. ( á) 1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine: redno prazniti poštni nabiralnik; prazniti sod; rezervoarji se praznijo ∙ evfem. praznili so blagajne po večjih trgovinah kradli so denar iz blagajn; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. prazniti skledo jestielektr. prazniti akumulator porabljati shranjeno električno energijo 2. izločati blato, seč: prazniti črevo, mehur 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: prazniti dvorano; mesto se je hitro praznilo
  6.      práznjenje  -a s (á) glagolnik od prazniti: praznjenje bazena; praznjenje silosov, skladišča, sodov / praznjenje akumulatorja ♦ strojn. gib bata, pri katerem bat potisne plin ali paro iz valja
  7.      praznoglàv  in praznogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav
  8.      praznoglávec  -vca m () praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci
  9.      praznorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil
  10.      praznôta  -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote
  11.      praznôten  -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud
  12.      praznoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali
  13.      praznovánje  -a s () glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov
  14.      praznováti  -újem nedov.) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagalirel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti
  15.      praznovérec  -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca
  16.      praznovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade
  17.      praznovérje  -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja
  18.      práža  -e ž (á) lov. užitna drobovina divjačine; cvrček: speči pražo
  19.      prážen  -žna -o () pridevnik od prag: pražna deska
  20.      práženec  -nca m () gastr. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena: peči praženec; potresti praženec s sladkorjem
  21.      práženje  -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje
  22.      pražílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude
  23.      pražíljka  -e ž () nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke
  24.      prážiti  -im nedov.) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompirmetal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra
  25.      práživál  -i [a] ž (-) nav. mn., biol. enocelična žival: raziskovati luknjičarke in druge praživali; okamnele praživali

   73.964 73.989 74.014 74.039 74.064 74.089 74.114 74.139 74.164 74.189  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA