Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (73.864-73.888)


  1.      poživíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪
  2.      poživínjati  -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: vojna je nekatere poživinjala, druge poduhovljala ♪
  3.      poživínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
  4.      poživítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poživiti: čutiti poživitev po pitju kave; sredstva za poživitev / poživitev prostora s slikami / gobe za poživitev jedilnika / poživitev dela v društvu ♪
  5.      poživíti  -ím dov., požívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: pijača ga je poživila; doma se je pogrel in poživil; poživiti si noge s hitro hojo / tak nazor poživi duha / dež poživi rastline 2. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: prostor lahko z domiselno dekoracijo poživimo / ta obleka jo poživi 3. povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživiti delo krožkov na šoli; poživiti trgovske stike med državama; promet se je znova poživil požívljen -a -o: s prispodobami poživljena pripoved; poživljeno kulturno delo ♪
  6.      požívljanje  -a s (í) glagolnik od poživljati: poživljanje s kavo / poživljanje kulturne dejavnosti ♪
  7.      požívljati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: kava poživlja; prezebli potniki so se poživljali s čajem / njena pisma ga poživljajo / zaupanje v prihodnost je poživljalo človeški pogum 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo: slike poživljajo stene; zelenje prostor poživlja / te barve jo poživljajo 3. povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživljati prosvetno delo na vasi poživljajóč -a -e: dobiti poživljajočo injekcijo; poživljajoča mokrota; prisl.: kava deluje poživljajoče ♪
  8.      požívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od poživiti: poživljenje krvnega obtoka / poživljenje dela v društvu ♪
  9.      požlahtnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnitev rastlinske vrste / resnična požlahtnitev človeka ♪
  10.      požlahtníti  -ím in požláhtniti -im dov., požláhtnil (ȋ í; ā ȃ) 1. agr. izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtniti vinsko trto, vrtnice 2. knjiž. oplemenititi, poplemenititi: trpljenje ga je požlahtnilo / požlahtniti jezik / požlahtniti les požlahtnjèn -êna -o in požláhtnjen -a -o: požlahtnjene rastline; z umetnostjo požlahtnjeno življenje ♪
  11.      požlahtnjênje  in požláhtnjenje -a s (é; ȃ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnjenje trte ♪
  12.      požlahtnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od požlahtnjevati: požlahtnjevanje sadnega drevja / požlahtnjevanje pesniškega jezika ♪
  13.      požlahtnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem 2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik ♪
  14.      požlampáti  -ám dov. (á ȃ) nizko popiti, izpiti: večino žganja je sam požlampal ♪
  15.      požléd  -a m (ẹ̑) alp. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju: na vejah se je naredil požled; zdrsniti na požledu ♪
  16.      požlédica  -e ž (ẹ̑) alp. požled, žled: steno je pokrivala zelenkasta požledica ♪
  17.      požléviti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina ♪
  18.      požlobudráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: tako je požlobudrala, da je nisem razumel ♪
  19.      požmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. pogledati, navadno z napol zaprtimi očmi: požmeriti skozi trepalnice ♪
  20.      požmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi ♪
  21.      požókati  -am dov. (ọ́ ọ̄) nar. podrezati, pobrskati: požokati s palico v duplino ♪
  22.      požoltéti  -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. porumeneti: listje je požoltelo in odpadlo / pri zlatenici koža požolti / v teh letih je požoltel in posivel požoltèl in požoltél -éla -o: stara požoltela knjiga ♪
  23.      požrêti  -žrèm dov., požŕl (ẹ́ ȅ) 1. spraviti iz ust v požiralnik, želodec: požreti grižljaj, koščico, tableto, tekočino; tako ga boli grlo, da še sline ne more požreti; drži se, kot bi metlo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo; gleda ga, kot bi ga hotel požreti zelo jezno, sovražno / nizko celo skledo solate je požrl pojedel 2. ekspr. z grizenjem uničiti: gosenice so požrle zelje 3. biti tak, da lahko kaj prehaja skozi: cev, kanal ne more več požreti vode 4. ekspr. ne izreči, zamolčati: hude besede je imel že pripravljene, pa jih je požrl // ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: požreti očitek, poraz, sramoto, žalitev; vsega človek ne more požreti / požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo // obvladati, zadržati: požreti jezo / požreti solze 5. ekspr. pri svojem delovanju porabiti velike količine česa: ta avtomobil požre veliko bencina / ogrevanje prostorov požre dosti električne energije / ta dejavnost požre precej denarja // zmanjšati količino česa: bolezen mu je požrla prihranke / nenapovedan obisk mu je požrl prosti čas ● pog., ekspr. noč ga je požrla ponoči je skrivaj odšel; ekspr. veliko ljudi so požrla taborišča je umrlo v taboriščih; ekspr. uši ga bodo požrle zelo ušiv je; ekspr. kar naprej, saj vas ne bomo požrli nihče vam ne bo storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. požreti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; pog., ekspr. nocoj ga je pa veliko požrl popil veliko alkoholne pijače; slabš. si požrl jezik zakaj molčiš, ne odgovoriš; ekspr. najraje bi jo živo požrli zelo so jezni nanjo; ekspr. ob pogledu na jedi na mizi je na debelo požrl slino zelo si jih je zaželel; ekspr. zadnje zloge navadno kar požre jih ne izgovori; ekspr. sin mu bo požrl živce ga bo duševno uničil; ekspr. kar požrl bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrl; ekspr. hoteli so jo z očmi požreti poželjivo so jo ogledovali požréti se ekspr. zelo razžalostiti se, vznemiriti se: požrl se bo zaradi nje ∙ ekspr. ne bom se mešal v to, naj se sami med seboj požrejo naj se sprejo; naj svoje zadeve sami uredijo; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze zelo je jezen, vznemirjen požŕt -a -o: požrta jed, pijača ♪
  24.      požŕten  -tna -o prid. (r̄) slabš. požrešen, lakomen: požrten človek; ne bodi tako požrten; požrtne živali / zelo je požrten na meso / požrten na denar požŕtno prisl.: požrtno jesti ♪
  25.      požrtíja  -e ž (ȋ) ekspr. pojedina: prirediti požrtijo; povabiti na požrtijo; velika požrtija ♪

   73.739 73.764 73.789 73.814 73.839 73.864 73.889 73.914 73.939 73.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA