Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.376-7.400)



  1.      strojepísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na strojepisje: metodika strojepisnega pouka; strojepisni tečaj / naredila je veliko strojepisnih napak tipkarskih / strojepisna miza, mizica
  2.      strojepísje  -a s () nauk o pisanju na pisalni stroj: poučevati strojepisje; ima tečaj iz strojepisja // tipkanje: v popoldanskem času se ukvarja s strojepisjem / desetprstno, slepo strojepisje
  3.      strojepíska  -e ž () ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj: izurjena strojepiska; v pisarni so zaposlili še dve strojepiski
  4.      strojepísnica  -e ž () prostor za pisanje na pisalni stroj: opremiti strojepisnico z novim pohištvom; poročilo je odnesel v strojepisnico
  5.      strojeslóvje  -a s (ọ̑) veda o strojih: ukvarjati se s strojeslovjem / izpit iz strojeslovja
  6.      strôjev  -a -o (ó) pridevnik od stroj: mazati strojeve dele
  7.      strojevódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja, vodi lokomotivo: strojevodja je preizkušal zaviranje lokomotive; obvestiti strojevodjo o oviri na progi // kdor upravlja, vodi kak stroj sploh: strojevodja papirnega stroja; strojevodja na ladji
  8.      strojevódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strojevodje: strojevodska kabina / opraviti strojevodski izpit
  9.      strojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na strojenje: strojilne snovi / strojilni postopek / strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože; strojilna flota, juha
  10.      strojílnica  -e ž () delavnica, obrat za strojenje: v usnjarni so povečali strojilnico
  11.      strojílo  -a s (í) usnj. rastlinska ali sintetična snov, ki predela surovo živalsko kožo v usnje: izdelovati strojila; pridobivati strojilo iz lubja; obdelovati kože s strojili / kromovo strojilo raztopina kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojilo za mineralno strojenje; rastlinsko strojilo
  12.      strójiti  -im nedov. (ọ̄) nar. koroško praznovati: na ta dan so kmetje strojili in živina počivala
  13.      strojíti  -ím tudi strojíti strójim nedov. ( í; ọ́) usnj. obdelovati surovo živalsko kožo s strojili: strojiti kožo; strojiti z rastlinskimi strojili / strojiti usnje / strojiti na irh ∙ ekspr. doma so mu večkrat strojili kožo ga tepli strojèn -êna -o tudi strójen -a -o: strojena koža; strojeno usnje; strojen s čreslom
  14.      strôjnica  in strójnica -e ž (; ọ̑) 1. avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih: obstreljevati, streljati s strojnico / ekspr. strojnica je vso noč drdrala, lajala ♦ voj. lahka, težka strojnica 2. prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji: dela v strojnici; ladijska strojnica; strojnica elektrarne
  15.      strôjničar  in strójničar -ja m (; ọ̑) vojak, izurjen za ravnanje s strojnico: strojničar in njegov pomočnik
  16.      strôjničen  in strójničen -čna -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na strojnica 1: strojnični naboj; strojnična cev / strojnični rafal; od daleč je bilo slišati strojnično streljanje ♦ voj. strojnični ogenj; strojnično gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
  17.      strôjnik  in strójnik -a m (; ọ̑) kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji: strojnik na ladji, žerjavu / gradbeni, kmetijski, rudarski strojnik / pog. sestanek strojnikov drugega letnika slušateljev fakultete za strojništvonavt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; strojnik dolge plovbe
  18.      strôjniški  in strójniški -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na strojnike ali strojništvo: razvoj strojniške stroke / strojniški poklic ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
  19.      strôjništvo  in strójništvo -a s (; ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo // veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo
  20.      stròk  strôka m ( ó) 1. podolgovat plod z več semeni, obdanimi z luščino: stroki se debelijo, zorijo; grahov, fižolov strok; kratki, ploščati, široki stroki; poln, prazen strok; stroki leče 2. vsak od delov česnove glavice: razdeliti česen na stroke / olupiti, streti strok česna 3. nar. (koruzni) storž: potrgati s koruze stroke
  21.      stróka  -e ž (ọ́) navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga: te stroke so med seboj povezane; dobro obvlada stroko; že dolgo ne dela več v svoji stroki; čevljarska, grafična, kovaška stroka; ima diplomo frizerske stroke / po stroki je klasični filolog po izobrazbi / ekspr. v svoji stroki je pravi mojster v svojem poklicupog. ta je od stroke jo obvlada, se spozna nanjo
  22.      strôkec  -kca m (ō) manjšalnica od strok: strokci so se sušili in pokali / v juho je dala strokec česna
  23.      strokóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec ◊ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki strokóvno 1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva 2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
  24.      strokóvničar  -ja m (ọ̑) do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev
  25.      strokovnják  -a m (á) kdor kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjaka za mnenje; kmetijski, pravni strokovnjak; delo vodijo priznani strokovnjaki; strokovnjak za jezikoslovje, za gospodarska vprašanja; posvetovanje strokovnjakov iz prakse // ekspr. dober poznavalec česa: fant je pravi strokovnjak za avtomobile / iron. ti si pa strokovnjak v poznavanju ljudi

   7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA