Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (73.689-73.713)


  1.      povrtéti  -ím dov. (ẹ́ í) nekoliko zavrteti: povrtel je hruško za pecelj in jo dal v usta; povrteti torbico; povrteti se pred ogledalom ♪
  2.      povŕtje  -a s (ȓ) star. povrtnina: prodajati povrtje / miza je bila obložena z mesom in povrtjem ♪
  3.      povrtnáriti  -im dov. (á ȃ) krajši čas vrtnariti: v prostem času rad malo povrtnari ♪
  4.      povrtnína  -e ž (ȋ) zelenjava, ki se goji na vrtu: zalivati povrtnino; na trgu je danes veliko povrtnine in sadja ♪
  5.      povŕžek  -žka m (ȓ) nav. slabš. mladič: kravji povržek // izrodek, izvržek: s samimi povržki se druži ♪
  6.      povzdíg  -a m (ȋ) knjiž. dvig, razvoj: povzdig športa na raven za življenje pomembnih vrednot / gospodarski povzdig dežele; skrb za kulturni povzdig ljudi ♪
  7.      povzdíga  -e ž (ȋ) star. dvig, razvoj: on misli samo na svojo povzdigo / povzdiga narodne zavesti / gospodarska povzdiga dežele ♪
  8.      povzdígati  -am nedov. (ȋ ȋ) star. povzdigovati, dvigati: na shodih so povzdigali slovenski jezik / povzdigati v plemiški stan / povzdigati narodno zavest ♪
  9.      povzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: povzdignili so ga v plemiški stan; trg so povzdignili v mesto že v 16. stoletju / narodni jezik je povzdignil v literarnega; ekspr. žirija je povzdignila igralca v sam vrh filmske ustvarjalnosti / ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil 2. knjiž. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: povzdigniti moralo v četi; muzejske zbirke so povzdignile sloves mesta; govor je povzdignil njegov ugled // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigniti vinogradništvo in živinorejo / s svojo igro je povzdignil umetniško raven gledališča / take misli človeka povzdignejo nad vsakdanje skrbi 3. star. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigniti: povzdigniti glavo; povzdignil je kozarec in jim nazdravil; grozeče je povzdignil palico ● star. povzdigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; knjiž. povzdigniti oči h komu pogledati ga; star. le kako si je upal povzdigniti oči do njegove hčere pričakovati, da se bo poročila z njim povzdígniti se star. priti do česa, povzpeti se: rad bi se povzdignil do visokega položaja / povzdignil se je do uglednega meščana ∙ ekspr. hotel se je povzdigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih povzdígnjen -a -o: reči kaj s povzdignjenim glasom; žugati s povzdignjenim prstom; povzdignjen slog; povzdignjena kulturna raven ∙ ekspr. prositi s povzdignjenimi rokami zelo ♪
  10.      povzdígnjenec  -nca m (ȋ) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: preziral je povzdignjence / vojni povzdignjenec vojni dobičkar ♪
  11.      povzdígnjenje  -a s (ȋ) glagolnik od povzdigniti: povzdignjenje trga v mesto; povzdignjenje v plemiški stan / duhovno, notranje povzdignjenje človeka ♪
  12.      povzdigovánje  -a s (ȃ) glagolnik od povzdigovati: povzdigovanje pisatelja / povzdigovanje materinstva ♦ rel. del maše, ko duhovnik dvigne posvečeno hostijo in kelih s posvečenim vinom ♪
  13.      povzdigováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: skladatelja povzdiguje zlasti mojstrsko obvladovanje mnogoglasja // izražati, poudarjati pozitivne lastnosti: povzdigovati lepoto kraja; povzdigovati koga pred drugimi; preveč rad se povzdiguje / ekspr. povzdigovati koga do neba, v nebo zelo 2. knjiž. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: povzdigovati sloves mesta / glasba je povzdigovala slavnostno razpoloženje // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigovati gospodarstvo / tak izrez obleko zelo povzdiguje; ta dejavnost človeka povzdiguje plemeniti, boljša 3. star. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigati: povzdigovati glavo, roke; povzdigovali so kozarce in si nazdravljali ● star. povzdigovati duha vojakom jih opogumljati; ekspr. povzdigovati svoj glas pripovedovati svoje mnenje; govoriti, praviti; ekspr. povzdigovati oči h komu pogledovati ga; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svari povzdigujóč -a -e: govoril je o njej, povzdigujoč njene lastnosti; povzdigujoče besede povzdigován -a -o: vselej je bil cenjen in povzdigovan ♪
  14.      povzémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od povzemati: povzemanje vsebine / povzemanje misli, spoznanj / povzemanje melodije / nekritično povzemanje tujih navedb ♪
  15.      povzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nakratko navajati, podajati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzemati vsebino članka / letak povzema glavne misli okrožnice / publ. zaradi boljše obveščenosti podatke povzemajo ponovno navajajo 2. začenjati, navadno za kom a) peti: nevede sta povzemala melodijo za njim; za solistom je povzemal pesem zbor b) govoriti: hitro je povzemal za njim / povzemati besedo za govornikom 3. knjiž., v zvezi z iz ugotavljati, spoznavati: iz njegovih besed povzema, da ima precej težav; iz pogovora je povzemal, da je bolan sklepal ● knjiž. povzemati družbeno dejavnost znova začenjati; povzemati tuje vire sprejemati ◊ alp. povzemati vrv, žico vleči k sebi; mont. povzemati odstranjevati del rude, nabrekle glinaste kamnine zaradi povečanja odprtine odkopa, hodnika povzemajóč -a -e: povzemajoč pregled ♪
  16.      povzétek  -tka m (ẹ̑) glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: razpravi je dodan povzetek v angleščini; objavili so povzetek predsednikovega govora / povzetek vsebine; povzetek iz berila / za izpit je študiral po povzetkih ♪
  17.      povzéti  -vzámem dov., povzêmi povzemíte; povzél; nam. povzét in povzèt (ẹ́ á) 1. nakratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka; povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega 2. začeti, navadno za kom a) peti: fant je zapel, drugi so povzeli; povzeti melodijo, pesem; povzeti v zboru; ekspr. vsa dvorana je povzela za njim b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik; kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila 3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo; motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi // v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv ● star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožiti povzét -a -o: povzet referat; povzeta beseda, misel; nakratko povzeta zgodba ♪
  18.      povzétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od povzeti: povzetje vsebine / povzetje besede, glasu / ponovno povzetje dela ◊ ptt pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu; poslati knjigo po povzetju ♪
  19.      povzpétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: podeželski povzpetnik je bil v svojem pohlepu neustavljiv ♪
  20.      povzróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od povzročati: povzročanje bolečin, trpljenja / namerno povzročanje škode ♪
  21.      povzróčati  -am nedov. (ọ́) biti vzrok, da se kaj pojavlja, nastaja: slana jed povzroča žejo; te snovi povzročajo izpuščaje, krče; vnetje povzroča hude bolečine; povzročati bolezen / povzročati umetno meglo / take novice so povzročale veliko razburjenje, zmedo / živec, ki povzroča delovanje mišic / povzročati izgubo, škodo; publ. povzročati zastoje in izpade proizvodnje / povzročati komu skrbi, težave ∙ matematika mu povzroča preglavice matematiko se težko uči ♪
  22.      povzročeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od povzročevalec: klice so povzročevalke bolezni ♪
  23.      povzročeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. povzročati: strup, ki povzročuje krče / ta otrok ji je povzročeval največ skrbi in težav povzročujóč -a -e: bolezen povzročujoče klice ♪
  24.      povzročítelj  -a m (ȋ) kdor kaj povzroči: kaznovati povzročitelje nemirov; povzročitelj nesreče je pobegnil / povzročitelj te bolezni je virus ♪
  25.      povzročíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od povzročitelj: povzročiteljica nesreče / povzročiteljica spalne bolezni ♪

   73.564 73.589 73.614 73.639 73.664 73.689 73.714 73.739 73.764 73.789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA