Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (73.089-73.113)


  1.      poprídigati  -am dov. (í) ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala ♪
  2.      poprijèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem ♪
  3.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv ♪
  4.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač ♪
  5.      pôprnica  -e ž (ȏ) posodica za poper: postaviti poprnico na mizo ♪
  6.      poprnják  -a m (á) gastr. drobno pecivo zlasti iz krhkega testa z dodatkom popra in drugih začimb: peči poprnjake ♪
  7.      poprodáti  -dám dov., 2. mn. poprodáste in poprodáte; poprodál (á) drugega za drugim prodati: poprodati dragocenosti, obleko; jajca je poprodala po hišah; vse je poprodala; poprodal je živino in opustil kmetovanje / poprodali so že vse vino ♪
  8.      pôprov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus // navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete ◊ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus ♪
  9.      pôprovec  -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
  10.      pôprovka  -e ž (ó) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Peperomia: presaditi poprovko ● nar. užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica ♪
  11.      pòpubertéta  -e ž (ȍ-ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo: vzgoja mladega človeka v popuberteti ♪
  12.      popúdrati  -am dov. (ȗ) nanesti puder, navadno na obraz: popudrati nos; pogledala se je v ogledalce in se malo popudrala / popudrati vnete dele kože ♪
  13.      popúhati  -am dov. (ū) ekspr. pokaditi: na dan popuha dvajset cigaret ● ekspr. popuhati vroč čaj popihati ♪
  14.      populácija  -e ž (á) 1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije 2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah // prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom prebivalstva / človeška populacija ♪
  15.      populáren  -rna -o prid., populárnejši (ȃ) 1. splošno znan, priljubljen: popularen igralec, pisatelj; ta zdravnica je med ljudmi zelo popularna / včasih je bil popularen kot dober komik; popularen je pod imenom Čuk znan / pri nas je nogomet precej popularen; popularna knjiga, popevka, izletniška točka / publ. taki ukrepi niso preveč popularni zaželeni ∙ publ. cene penzionov so popularne niso preveč visoke 2. knjiž., redko poljuden: popularen članek o tuberkulozi; popularen način opisovanja ♪
  16.      popularizácija  -e ž (á) glagolnik od popularizirati: popularizacija poljudnoznanstvene literature; popularizacija športa med delavci / popularizacija sadjarstva ♪
  17.      popularizátor  -ja m (ȃ) kdor dela, da kaj postane splošno znano, priljubljeno, razširjeno: kulturni popularizator / navdušen popularizator revolucionarnih idej; popularizator slovenske kulture med zdomci ♪
  18.      popularizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od popularizirati: populariziranje poljudnoznanstvene literature, športa ♪
  19.      popularizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko ♪
  20.      populíti  in popúliti -im dov. (ȋ ú) s puljenjem drugega za drugim odstraniti: populiti kole iz zemlje / populiti ptici perje; populila si je precej las ∙ ekspr. iz obupa bi si vse lase populil zelo sem žalosten, obupan; ekspr. če boš to naredil, ti bom ušesa populil te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh ♪
  21.      populízem  -zma m (ȋ) 1. lit. francoska literarna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki zajema snov iz življenja delavskega razreda: predstavniki populizma 2. polit., v kapitalističnih deželah gibanje, ki poudarja pomen nižjih, zlasti kmečkih slojev za razvoj družbe, države ♪
  22.      pór  -a in pòr pôra m (ọ̑; ȍ ó) kulturna rastlina s širokimi podolgovatimi listi ali njeni mesnati listi: gojiti por / zrezati por na kolesca ♪
  23.      póra  -e ž (ọ̄) luknjica, odprtinica v koži za iztok loja ali znoja: pore so se ji razširile, zamašile; obraz z brazgotinami in velikimi porami ♦ anat. kožna pora // navadno s prilastkom luknjica, votlinica v kaki snovi: povečati pore tekstilnih vlaken; vidne pore jajčne lupine / ekspr. vlaga se je nabirala v vsaki pori stene povsod po steni ● knjiž. ta miselnost je prodrla v vse pore njihovega življenja v vse njihovo življenje; knjiž. razpoke in pore družbe slabosti, nedoslednosti ♪
  24.      porába  -e ž (ȃ) glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo // uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo ◊ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev ♪
  25.      poráben  -bna -o prid. (á ā) ki se da porabiti: porabni deli rastline; porabni predmeti; porabno znanje / za družbo je bil zelo poraben koristen, primeren ♪

   72.964 72.989 73.014 73.039 73.064 73.089 73.114 73.139 73.164 73.189  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA