Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.301-7.325)



  1.      strmál  -i [a] ž () star. strmina: na strmali se pasejo ovce; snežene, travnate strmali
  2.      stŕmec  -mca m () 1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna 2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline
  3.      stŕmen  in strmán stŕmna -o inprid. ŕ) nar. strm: hrib je zelo strmen
  4.      strmênje  -a s (é) 1. glagolnik od strmeti: od strmenja v sliko so ga začele boleti oči; ure brezupnega strmenja v temo 2. knjiž. začudenje, občudovanje: njegov obraz je izražal strmenje; spis je vzbujal strmenje in smeh obenem / od strmenja je kar obstal
  5.      strmêno  -ega s (é) nar. vzhodno (bela) žita: posejati strmeno še pred snegom
  6.      strméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. gledati, navadno nepremično: strmeti predse, v tla; molče, osuplo, srepo, topo, zamaknjeno strmeti / ekspr. za njo je strmelo mnogo pogledov 2. biti negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: poslušali so ga in strmeli; strmel je ob surovem vedenju svojega očeta; strmeti od groze, začudenja; tako se je spremenil, da je kar strmela / strmel je nad njeno prijaznostjo njena prijaznost ga je zelo presenečala, osupljala; presenečeno, začudeno je strmel nad tem odkritjem ● ekspr. visok vrh strmi v nebo štrli; ekspr. žarometi so strmeli proti nebu bili obrnjeni, usmerjeni strmé knjiž.: strme ga je občudovala; poslušala jo je, strme v tla strmèč -éča -e: sedela je, strmeč skozi okno; strmeče oči; prisl.: strmeče so jo poslušali
  7.      strmíca  -e ž (í) star. strmina: po strmici so se spustili proti vasi; peščena, skalnata strmica
  8.      strmína  -e ž (í) 1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočjaekspr. mojster belih strmin (dober) smučar 2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe // zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine ♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine
  9.      strmínast  -a -o prid. (í) ekspr. ki ima veliko strmin: cesta je bila ozka in strminasta
  10.      strmínski  -a -o prid. () nanašajoč se na strmino: strminski predeli pobočja / težko je obdelovati strminske njive
  11.      strmoglàv  in strmogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala // zelo strm: strmoglava pot strmoglávo 1. prislov od strmoglav: ptica se je strmoglavo spustila v jezero 2. star. z glavo navzdol: razbojnika so strmoglavo obesili ● ekspr. cene strmoglavo rastejo zelo hitro; ekspr. strmoglavo se je vrgel v revolucijo ne da bi veliko razmišljal o posledicah
  12.      strmoglàv  in strmogláv prisl. (; ) star. 1. z glavo navzdol, na glavo: strmoglav je padel v vodo / voz se je strmoglav prevrnil v prepad 2. zelo hitro: zgrabil je otroka in strmoglav planil iz goreče hiše
  13.      strmoglávec  -vca m () med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem: mesto so bombardirali nemški strmoglavci / bombnik strmoglavec
  14.      strmogláven  -vna -o prid. (ā) star. strm: na hrib je peljala strmoglavna pot
  15.      strmogláviti  -im dov.) 1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju // ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana; odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado 3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu 4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe strmoglávljen -a -o: zapreti sodelavce strmoglavljenega predsednika; strmoglavljena oblast, vlada; iskati strmoglavljeno letalo
  16.      strmoglávljanje  -a s (á) glagolnik od strmoglavljati: strmoglavljanje letala / strmoglavljanje oblasti
  17.      strmoglávljati  -am nedov. (á) 1. padati, navadno navpično in z velike višine: letalo je že strmoglavljalo, ko se je pilotu posrečilo izskočiti / galebi so strmoglavljali v razpenjeno morje in lovili ribe // ekspr. padati sploh: vodne kapljice so iz slapa strmoglavljale v jezero 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: strmoglavljati vladarje 3. voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh: letala so strmoglavljala na mesto in odmetavala bombe
  18.      strmoglávljenje  -a s () glagolnik od strmoglaviti: pilot je poskušal zaustaviti strmoglavljenje letala; strmoglavljenje v prepad se je končalo s plezalčevo smrtjo / strmoglavljenje vlade
  19.      strmoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. 1. strmeti: strmolel je v steno in molčal; začudeno je strmolel vanjo 2. moleti, štrleti: tik nad njimi je strmolel vrh hriba; pečina je strmolela nad prepadom strmolèč -éča -e: sedel je brez besed, strmoleč predse; strmoleč pogled
  20.      strmorínec  -nca m () zool. drobna, skoraj prozorna riba suličaste oblike, ki se skriva v telesu morske kumare, Fierasfer acus
  21.      stŕmost  -i ž (ŕ) značilnost strmega: strmost hriba / ekspr. vznemirjala jo je strmost njegovega pogleda ostrost, predirljivost
  22.      strmovít  -a -o prid. () star. strm: steza vodi po strmovitem grebenu
  23.      stŕn  -a m () nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste ● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  24.      stŕn  -í ž () nar. 1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn 2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni ● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  25.      stŕn  -a -o prid. ( ŕ) nar., navadno v zvezi strno žito (bela) žita: žetev strnih žit; uničevanje plevela v ozimnih in jarih strnih žitih

   7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA