Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (72.939-72.963)


  1.      popackáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi ● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del popackán -a -o: popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu ♪
  2.      popáčenec  -nca m (ȃ) star. iznakaženec: obraz popačenca je bil čisto izmaličen ∙ star. moralni popačenec pokvarjenec, izprijenec ♪
  3.      popáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od popačiti: popačenje volilnih rezultatov je razburilo ljudi; popačenje resnice / popačenje pokrajine z neprimernimi stavbami ◊ elektr. nezaželena sprememba signala, ki se pojavi med dvema točkama prenosnega sistema ♪
  4.      popáčenka  -e ž (ȃ) lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških popačenk; izposojenke in popačenke ♪
  5.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  6.      popadáč  -a m (á) zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii: anofelesi in popadači ♪
  7.      popádati 1 -am dov. (ā ȃ) 1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile 2. biti drug za drugim ubit v boju: med osvobodilnim bojem je v gozdovih popadalo mnogo ljudi ∙ vsa živina mu je popadala poginila 3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi ♪
  8.      popádati 2 -am nedov. (ā ȃ) nav. ekspr. 1. močno, sunkovito prijemati: popadala sta drug drugega in si pulila predmet iz rok / pes je popadal tatove za hlačnice; jastreb popada zajca s kremplji // rad napadati z zobmi: nekateri konji, psi popadajo 2. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: večkrat ga popada slabost / ob vsakem naporu ga je popadal kašelj / popada ga besnost, jeza, žalost; ponoči ga popada strah ♪
  9.      popádek  -dka m (ȃ) nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
  10.      popádija  -e ž (ȃ) knjiž. popova žena: sprejela jih je stara popadija ♪
  11.      popadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) grize, napada z zobmi: starega, popadljivega konja je prodal in si kupil novega; pes ima nagobčnik, ker je popadljiv; bil je razdražen in popadljiv kakor privezan pes / ekspr. popadljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
  12.      popadljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) grize, napada z zobmi: nekatere živali so pravi popadljivci ♪
  13.      popadljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od popadljivec: ribe v tej reki so popadljivke ♪
  14.      popahljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas pahljati: popahljati otroka; popahljati se s pahljačo, z robcem; popahljati si obraz ♪
  15.      popalíti  in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje ♪
  16.      popápati  -am dov. (ā) otr. pojesti: ali si že vse popapal ♪
  17.      popápcati  -am dov. (ȃ) otr. pojesti: le popapcaj juhico ♪
  18.      popára  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah jed iz poparjenega kruha: zjutraj in zvečer so jedli poparo ♪
  19.      popárek  -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke ♪
  20.      popáriti  -im dov. (á ȃ) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči ♪
  21.      pòpárt  in popárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: opart in popart; neskl. pril.: popart motiv ♪
  22.      popazíti  in popáziti -im dov. (ȋ á ȃ) krajši čas paziti: soseda ji je popazila otroka; popaziti na hišo, živino; prosil jih je, naj malo popazijo, dokler bo zdoma / obšel je sadovnjak in popazil, da bi ga kdo iz hiše ne videl ♪
  23.      pópčar  -ja m (ọ̑) vrtn. brstični ohrovt: gojiti popčar ♪
  24.      pópček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček ♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica ♪
  25.      popêči  -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku 2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli popečèn -êna -o: popečen kruh z maslom ♪

   72.814 72.839 72.864 72.889 72.914 72.939 72.964 72.989 73.014 73.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA