Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.276-7.300)



  1.      strínjati  -am nedov. (í) 1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone 2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je strínjati se 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: o tej stvari so se vsi strinjali; strinjam se, da je tako ravnanje neprimerno; v celoti, popolnoma se strinjati s kom; v vsem se strinjata // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: strinjati se z mnenjem, s predlogom; delavci so se strinjali s sporazumom / strinjati se z dnevnim redom, vsebino zapisnika / dov. kaj misliš ti? Strinjam se 2. knjiž. stikati se: njivi se tam strinjata; morje in nebo se strinjata v komaj vidni črti; žarki se strinjajo v eni točki 3. knjiž. ujemati se, skladati se: prevod se strinja z izvirnikom / resnica se s tem ne strinja; to se strinja s prakso
  2.      stríp  -a m () zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih: brati stripe; časopis objavlja strip v nadaljevanjih; junaki stripov // revija s takimi zgodbami: kupuje stripe; listati po stripu
  3.      strípovski  -a -o prid. () nanašajoč se na strip: stripovska literatura / stripovski tednik
  4.      stríptiz  tudi strip tease -a [druga oblika stríptíz] m (; -) točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači: uvrstiti striptiz v spored; izvajanje striptiza; neskl. pril.: striptiz plesalka striptizeta
  5.      striptizéta  -e ž (ẹ̑) ženska, ki izvaja striptiz: nastopala je kot striptizeta v baru
  6.      stritarjánski  -a -o prid. () tak kot pri Stritarju: stritarjansko svetobolje
  7.      stríža  -e ž (í) 1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža 2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže // kar se nastriže: prodati ovčjo strižo
  8.      strížec  -žca m () kdor striže: strižci strižejo ovce / ekspr. strižec ga je postrigel preveč na kratko frizer
  9.      strížen 1 -žna -o prid. () nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu
  10.      strížen 2 -žna -o prid. () tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce
  11.      stríženje  -a s (í) glagolnik od striči: striženje ovc; strojček za striženje; striženje in britje / striženje nohtov
  12.      stríženka  -e ž () um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko
  13.      strižína  -e ž (í) lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu
  14.      strížnica  -e ž () 1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici 2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami
  15.      stŕjati se  -am se nedov. (ŕ) strjevati se: lava se ohlaja in strja / kri na rani se že strja
  16.      strjenína  -e ž (í) 1. kar se strdi: strjenina barve 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino
  17.      stŕjenka  -e ž (ŕ) gastr. krema, ki se strdi zaradi dodane želatine: pripraviti strjenko / jajčna, mlečna, sadna strjenka; strjenka z mandeljni
  18.      strjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo ♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
  19.      strjevánje  -a s () glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi ♦ metal. strjevanje kovine, zlitine
  20.      strjeváti  -újem nedov.) delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila strjeváti se prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
  21.      stŕkati  -am dov. ( ) z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: strkati prah z obleke, sneg s čevljev / strkati krpo
  22.      strkávati  -am nedov. () z rahlim udarjanjern odstranjevati s česa: strkavati sneg s škornjev / strkavati krpo
  23.      strkljáti  -ám dov.) s trkljanjem spraviti kam: strkljati kamen po bregu; jabolka so se strkljala v grmovje / ekspr. debeli solzi sta se ji strkljali po licih
  24.      stŕm  -í ž () star. strmina: počasi se je vzpenjal v strm ∙ star. iti čez drn in strm ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
  25.      stŕm  -a -o tudiprid., stŕmejši ( ŕ) ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec; strme skalne stene; pot je zelo strma; strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu // glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm ● ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspetivet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepom stŕmo tudi strmó prisl.: pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem

   7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA