Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.164-7.188)



  1.      strelovít  -a -o prid. () ekspr. zelo hiter: strelovit začetek teka / delati s strelovito naglico strelovíto prisl.: raketa je strelovito švignila proti nebu
  2.      strelovòd  -óda m ( ọ́) ozemljena kovinska priprava navadno na strehi za varovanje pred delovanjem strele: hiša ima strelovod; okvara na strelovodu
  3.      strelovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strelovod: strelovodna konica; strelovodna žica / zaščititi stavbo s strelovodnimi napravami
  4.      strélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strelce ali strelstvo: strelske vaje; organizirati strelsko tekmovanje / pomikati se v strelski črti; strelska družina / ležeči, stoječi strelski položaj ♦ voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju; zgod. strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
  5.      strélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja s puško, pištolo: organizirati tekmovanje v strelstvu
  6.      strême  -éna sẹ́) 1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih 2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči 3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel ◊ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku
  7.      strêmen  -éna mẹ́) 1. skupek posukanih niti, pramenov: stremen vrvi se je utrgal; konopna vrv iz treh, štirih stremenov / korobač, pleten v pet stremenov 2. redko streme: vtakniti nogo v stremen
  8.      streménce  -a s (ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od streme: rožljanje orožja in stremenc ◊ anat. slušna koščica, priraščena na okroglo okence
  9.      stremeníca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice
  10.      streménka  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami
  11.      streménski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od streme 1: stremenski jermen
  12.      streméti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: stremeti k napredku; stremeti po resnici, znanju; stremeti za tem, da se uveljavijo mladi avtorji // prizadevati si priti do česa, pridobiti kaj: stremeti po gmotnih dobrinah; stremeli so za ugodjem, zabavo stremèč -éča -e: k dobremu stremeč človek
  13.      stremíti  -ím nedov. ( í) zastar. stremeti: stremiti po modrosti; stremili so za tem, da bi načrt uresničili
  14.      stremljênje  -a s (é) glagolnik od stremeti: umetniško stremljenje; stremljenje k resnici, svobodi / stremljenje po dobičku
  15.      stremljênjski  -a -o (ē) pridevnik od stremljenje: miselne in stremljenjske duševne funkcije
  16.      stremljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki si (zelo) prizadeva za dosego, uresničitev česa: stremljivi učenci; bil je stremljiv in ognjevit fant / stremljiv duh
  17.      stremljívec  -vca m () knjiž. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: med kolegi je veljal za stremljivca
  18.      stremljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost stremljivega: zavedal se je svoje stremljivosti / besedilo brez literarne stremljivosti
  19.      stremúh  -a m (ū) slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi
  20.      stremúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od stremuh: imeli so jo za stremuhinjo
  21.      stremúški  -a -o prid. (ū) slabš. ki si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: stremuški človek; bila je stremuška in domišljava stremúško prisl.: stremuško ravnati
  22.      stremúštvo  -a s () slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: očitati komu stremuštvo; iz stremuštva je sprejel to funkcijo
  23.      streníranost  -i ž () lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov
  24.      strenírati  -am dov. () s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati streníran -a -o: streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen
  25.      strepati  ipd. gl. iztrepati ipd.

   7.039 7.064 7.089 7.114 7.139 7.164 7.189 7.214 7.239 7.264  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA