Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (71.289-71.313)



  1.      podkrépljati  -am nedov. (ẹ́) podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki
  2.      podkrepljeváti  -újem nedov.) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti
  3.      podkrížati  -am dov. () 1. narediti križec, križce namesto podpisa: podkrižati oporoko, pogodbo; ni se znal niti podkrižati 2. zastar. dati navzkriž, prekrižati: malomarno je podkrižal noge podkrížan -a -o: podkrižana pogodba
  4.      pòdkróvje  -a s (-ọ̑) navt. del ladje pod (glavnim) krovom: iti v podkrovje; prostorno podkrovje / ladijsko podkrovje; podkrovje parnika
  5.      pòdkultúra  -e ž (-) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline; podsevek: v pšenico sejati podkulturo
  6.      podkupíti  in podkúpiti -im dov. ( ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen
  7.      podkúpljati  -am nedov. (ú) knjiž., redko podkupovati: podkupljala ga je s cigaretami in kavo
  8.      podkúpljenec  -nca m (ú) ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec
  9.      podkupljív  -a -o prid. ( í) ki se da podkupiti: podkupljiv čuvaj
  10.      podkupljívec  -vca m () ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca
  11.      podkupnína  -e ž () kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje: dati, ponuditi podkupnino; obsojen je bil zaradi poneverbe in sprejemanja podkupnine
  12.      podkupovánje  -a s () glagolnik od podkupovati: razširilo se je podkupovanje; podkupovanje s cigaretami
  13.      podkupováti  -újem nedov.) dajati podkupnino: vedno je koga podkupoval; podkupovali so ga z zlatom
  14.      podkuríti  in podkúriti -im dov. ( ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznovalekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč
  15.      podkúrjenje  -a s (ú) glagolnik od podkuriti: pripraviti butare, trske za podkurjenje
  16.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa
  17.      podládje  -a s () navt. ugreznjeni del ladje, čolna: luknja v podladju
  18.      podlága  -e ž () 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snegaekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar
  19.      podláganje  -a s () glagolnik od podlagati: podlaganje kamnov / podlaganje oblačil / podlaganje govorne oddaje z glasbo
  20.      podlágati  -am nedov. () 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje
  21.      podláhet  -htí tudi -hti ž () nav. mn. podlaket: rokavi segajo do sredine podlahti
  22.      podláhten  -tna -o prid. () podlakten: podlahtne mišice
  23.      podláhtje  -a s () star. podlaket
  24.      podláhtnica  -e ž () anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica
  25.      podláket  -kta m () del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu

   71.164 71.189 71.214 71.239 71.264 71.289 71.314 71.339 71.364 71.389  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA