Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (71.239-71.263)



  1.      podjarmljeválec  -lca [c in lc] m () ekspr. osvajalec, zavojevalec: fašistični podjarmljevalci
  2.      podjarmljeváti  -újem nedov.) redko podjarmljati: podjarmljevati sosednje narode
  3.      podjèd  -éda m ( ẹ́) zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc: krt se hrani tudi s podjedi
  4.      podjédati  -am nedov. (ẹ́) zastar. izpodjedati: črvi podjedajo rastline / voda podjeda breg
  5.      podjèm  -éma m ( ẹ́) knjiž., redko dejanje, načrt: pripraviti skupen podjem ◊ jur. izvršitev določenega dela
  6.      podjéten 1 -tna -o prid., podjétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari: premožen in podjeten gospodar; postal je podjeten obrtnik / v trgovini je bil zelo podjeten // ekspr. drzen, samozavesten: bil je zelo podjeten fant; postajal je vedno bolj podjeten podjétno prisl.: prav podjetno se je lotil dela; podjetno privihan krajec klobuka
  7.      podjéten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) redko nanašajoč se na podjetje 1: zbrali so se vsi podjetni delavci / podjetna nesreča
  8.      podjétje  -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
  9.      podjétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. podjeten človek: gostinci in drugi podjetneži / mladi podjetneži niso uspeli
  10.      podjétnik  -a m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja: podjetniki in finančniki / več podjetnikov se je združilo
  11.      podjezíčen  -čna -o prid. () ki je pod jezikom: podjezični živec ♦ biol. podjezični oblok prvi oblok škržnega ogrodja; podjezična kost podjezičnica
  12.      podjezíčnica  -e ž () biol. kost, na katero so pripeti obloki škržnega ogrodja: prožna podjezičnica; podjezičnica in jezikočeljustnica
  13.      podkadíti  -ím dov., podkádil; podkajèn ( í) obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagodekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; žarg., lov. zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni
  14.      podkápje  -a s () napušč, pristrešek: hiša ima široko podkapje
  15.      podkápnica  -e ž () nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar)
  16.      pòdkategoríja  -e ž (-) kar ima v okviru kake skupine, vrste enake, podobne značilnosti; podskupina, podvrsta: razdeliti v kategorije in podkategorije; podkategorija pojmov
  17.      pôdkev  -kve ž (ó) polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve // ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob ◊ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu
  18.      podkláda  -e ž () 1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado ♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu 2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju
  19.      podkládati  -am nedov. () 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata 2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje ● zastar. podkladati komu kako misel podtikati
  20.      podkládek  -dka m () 1. list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt: uporabljati pri pisanju podkladek 2. redko podložek, podstavek: dati pod zaboj podkladke
  21.      podkládje  -a s () redko lesena podloga za sode v kleti; lega: zvaliti sod s podkladja
  22.      podklét  -í in -i ž, daj., mest. ed. podkléti (ẹ̑) v ruskem okolju klet: skrivaj je zlezel v podklet
  23.      podkletítev  -tve ž () glagolnik od podkletiti: podkletitev stavbe
  24.      podkletíti  -ím dov., podklétil ( í) zgraditi klet pod čim: podkletiti stavbo podkletèn -êna -o: podkletena hiša
  25.      podklétje  -a s (ẹ̑) v ruskem okolju klet: zidano podkletje

   71.114 71.139 71.164 71.189 71.214 71.239 71.264 71.289 71.314 71.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA