Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (71.189-71.213) 
- podedljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen ♪
- podedovánje in podédovanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj ♪
- podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje ♪
- pôdel -dla -o [ǝu̯] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati ♪
- podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo ∙ nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni ♪
- podelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica ♪
- podelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig ♪
- podelíti -ím dov., podélil (ȋ í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja ♪
- podeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču ♪
- podeljeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja // knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove ♪
- podelováti -újem dov. (á ȗ) nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne ∙ zastar. podelovati smetano v maslo predelovati ♪
- podemokrátiti -im dov. (á ȃ) narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo ♪
- pôden -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala ♪
- pòdenôta -e ž (ȍ-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot ♪
- podeželàn in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m (ȁ á; ȃ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani ♪
- podeželánka tudi podeželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke ♪
- podežêlec -lca m (ȇ) knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev ♪
- podežêlen -lna -o prid. (ȇ) zastar. podeželski: podeželno mesto ♪
- podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
- pòdfárica -e ž (ȍ-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov) ♪
- podgána -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi ◊ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis ♪
- podgánar -ja m (ȃ) 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že ♪
- podgánji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podgan ♦ zool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis ♪
- podgláven -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino ♪
- podglávnik -a m (ȃ) redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki ♪
71.064 71.089 71.114 71.139 71.164 71.189 71.214 71.239 71.264 71.289 
