Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (71.064-71.088)


  1.      pocuréti  -ím dov. (ẹ́ í) steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz ♪
  2.      pocurljáti  -ám dov. (á ȃ) steči, spolzeti v tankem curku: vino je pocurljalo med prsti na tla ♪
  3.      pocúzati  -am dov. (ȗ) nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane ♪
  4.      pocvírnati  -am dov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel ♪
  5.      pocvítanje  -a s (ȋ) agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja ♪
  6.      pocvréti  -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ȅ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku ♪
  7.      póč  -í ž (ọ̑) nar. gorenjsko razpoka: poč se veča; poč v hlodu ♦ alp. navpična razpoka v skalovju ♪
  8.      počàk  tudi počák -áka m (ȁ á; ȃ) zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit: dati, dobiti, kupiti na počak ◊ lov. lov na počak lov na čakanje ♪
  9.      počák  -te medm. (ā) pog. počakaj, čakaj: počak, čisto tako pa le ni / le počak, boš že še videl ♪
  10.      počákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: počakaj, to pa ni tako 2. izraža grožnjo: počakajte, še žal vam bo ♪
  11.      počákati  -am dov., počákajte in počakájte; počákala in počakála (á ȃ) 1. ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: počakal ga je doma; počakati na avtobus; počakati pred hišo; po pouku se vsak dan počakata / kot vljudnostna fraza trenutek počakajte, prosim 2. ne storiti česa, računajoč, da se bo kaj zgodilo: počakal bo ugodne prilike, ugodno priliko; počakati na odgovor; počakaj, da doštudiraš, pa boš samostojen // ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: še malo počakam, potem pa moram iti; vlak je počakal, da so obvezali ranjence; počakati koga s kosilom; počakati z nakupom do konca meseca / kot opozorilo počakaj, da te počešem 3. pog. ostati dolgo uporaben, užiten: jabolka v tej kleti počakajo; mleko najbolje počaka v latvici ● ekspr. nič ne hiti, delo te bo počakalo nihče ga ne bo opravil namesto tebe; ekspr. bal se je, da ga bo kje počakal poiskal in mu kaj hudega, neprijetnega naredil; obljubila mu je, da ga bo počakala da se ne bo poročila z drugim; ekspr. obljubil mu je, da bo za denar počakal dal mu je odlog za plačilo; ekspr. nesreča jo je počakala na cesti se ji je zgodila ♪
  12.      počebljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo ♪
  13.      počečkáti  -ám [čǝč] dov. (á ȃ) s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal počečkán -a -o: s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija ♪
  14.      počéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša počistiti, posnažiti: vse sproti pospravi in počedi / počediti ostanke počéden in počéjen -a -o: počedena hiša ♪
  15.      počeháti  -ám dov. (á ȃ) počehljati: počehal je konja po vratu; počehati se za tilnikom ♪
  16.      počehljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čehljati: počehljal je kravo po vratu; počehljati se po glavi ∙ šalj. počehljal ga je po zadnjici natepel ga je ♪
  17.      počêlo  -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je počelo napredka / umetnost je v svojem počelu avtobiografska ♦ filoz. prvi vzrok vsega, kar je ♪
  18.      počemú  prisl. (ū) star. 1. zakaj: če si zaspan, počemu ne greš spat / le počemu taka naglica, saj se nikamor ne mudi 2. čemu: počemu je prišel, če ne po denar ♪
  19.      počenčáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril ♪
  20.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga ♪
  21.      počénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počenjati: začudeni so opazovali njegovo počenjanje / za počenjanje neumnosti sem že prestar ♪
  22.      počénjati  -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena ♪
  23.      póčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice ♪
  24.      počèp  -épa m (ȅ ẹ́) glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju // stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz počepa; spustiti se v počep / stati v lahnem počepu ♦ šport. enonožni počep ♪
  25.      počépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od počepati: utrjevati si noge s počepanjem; počepanje in vstajanje / počepanje pred vodstvom ♪

   70.939 70.964 70.989 71.014 71.039 71.064 71.089 71.114 71.139 71.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA