Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (70.339-70.363)


  1.      pílhar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji ♪
  2.      pílica  -e ž (í) manjšalnica od pila: ključek je izpilil s pilico; jeklena pilica / pilica za nohte ♪
  3.      píliti  -im nedov. (í ȋ) 1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte 2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus píliti se žarg., šol. zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino ♪
  4.      píljenje  -a s (ȋ) glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika ♪
  5.      pílka  -e ž (ȋ) nar. lesen zamašek za sode; veha: odbiti pilko; zabiti sod s pilko // odprtina na vrhu soda: zamašiti pilko ♪
  6.      pílo  -a s (í) star. pijača: mize so bile polne jela in pila / dobiti vodo za pilo za pitje ♪
  7.      pilón  -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi ♪
  8.      pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor ♪
  9.      pilót 2 -a m (ọ̑) grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec ♪
  10.      pilotáža  -e ž (ȃ) pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja ♪
  11.      pilóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj ♪
  12.      pilotíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati1: pilotiranje vesoljske ladje, letala / pilotiranje ladje ♪
  13.      pilotíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati2: pilotiranje stavbe ♪
  14.      pilotírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti 2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral ♪
  15.      pilotírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) grad. graditi na pilotih: pilotirati blok, stavbo // vgrajevati, zabijati pilote: delavci pilotirajo ♪
  16.      pilótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pilot1: hotela je postati pilotka ♪
  17.      pílpogáčica  -e ž (ȋ-á) nar. dolenjsko netopir: na podstrešju je bilo veliko pilpogačic ♪
  18.      pílula  -e ž (ȋ) farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete ∙ ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom ♪
  19.      píment  -a m (ȋ) gastr. posušeni plodovi pimentovca, ki se uporabljajo kot začimba: dodajati jedi piment; zrno pimenta ♪
  20.      pímentovec  -vca m (ȋ) bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica ♪
  21.      pímpek  -a m (ȋ) otr. moški spolni ud ♪
  22.      pinakoíd  -a m (ȋ) min. lik, sestavljen iz dveh vzporednih ploskev ♪
  23.      pinakotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko ♪
  24.      pínca  -e ž (ȋ) gastr. hlebčku podobno primorsko pecivo iz boljšega kvašenega testa: peči pince ♪
  25.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta ♪

   70.214 70.239 70.264 70.289 70.314 70.339 70.364 70.389 70.414 70.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA