Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (70.089-70.113)


  1.      pernód  -a m (ọ̑) zlasti v francoskem okolju močna žgana pijača iz janeža: piti pernod ♪
  2.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
  3.      perogríz  -a m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: bil je nekakšen pisarček, perogriz ♪
  4.      perogrízec  -zca m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: perogrizci iz uradov ♪
  5.      perón  -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu ♪
  6.      peronízem  -zma m (ȋ) polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma ♪
  7.      perorálen  -lna -o prid. (ȃ) med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje ♪
  8.      perpetuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur ♪
  9.      perpétuum móbile  m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile ♪
  10.      perturbácija  -e ž (á) knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju ♪
  11.      perúnika  -e ž (ú) divja ali vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti: nemška, vodna perunika ♪
  12.      perút  -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala 3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut 4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut 5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela ● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi ♪
  13.      perúta  -e ž (ȗ) nav. mn., zastar. perut, perutnica: petelin je divje mahal s perutami ♪
  14.      perúten  -tna -o (ȗ) pridevnik od perut: perutna peresa ♪
  15.      perútka  -e ž (ȗ) nav. mn., nav. ekspr. manjšalnica od perut: ptiček je povesil perutke ◊ agr. kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; krilo ♪
  16.      perutníca  -e ž (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: perutnice amorja, zmaja 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: perutnice pokrivala redovnic / perutnice fraka škrici ● evfem. tu vse dobi perutnice tu se vse izgubi, je ukradeno ◊ etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata ♪
  17.      perutníčica  -e ž (í) nav. mn., nav. ekspr. perutnička: vrabček je razprostrl perutničice in odletel ♪
  18.      perutníčka  -e ž (í) nav. mn. manjšalnica od perutnica: ptiček je mahal s perutničkami / perutničke amorčkov / ekspr. jesti, obirati perutničke ♪
  19.      perutnína  -e ž (ȋ) večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; klati perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina // meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina ♪
  20.      perutnínar  -ja m (ȋ) kdor se ukvarja z gojenjem perutnine: nasveti za perutninarje; živinorejci in perutninarji // kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem perutnine: povečati perutninarju dohodke; kravar in perutninar ♪
  21.      perutnínarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od perutninar ♪
  22.      pervertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran ♪
  23.      pervêrzen  -zna -o prid. (ȇ) ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna ♪
  24.      pervêrzija  in perverzíja -e ž (é; ȋ) dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem, homoseksualnost in druge perverzije // publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti ♪
  25.      pervêrznež  -a m (ȇ) ekspr. perverzen človek: homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži ♪

   69.964 69.989 70.014 70.039 70.064 70.089 70.114 70.139 70.164 70.189  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA