Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (69.989-70.013)



  1.      penzionátka  -e ž () nekdaj gojenka penzionata: skupina penzionatk
  2.      penziónček  -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od penzion: stanovala sta v prijaznem penziončku / s tako majhnim penziončkom je težko živeti
  3.      penzionírati  -am dov. in nedov. () pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica
  4.      pénzum  -a m (ẹ̑) knjiž. delo, naloga, ki jo je treba opraviti v določenem času: svoj penzum je dokončal; obsežen penzum / enodnevni, mesečni penzum
  5.      peón  -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
  6.      pêpček  -čka m () ekspr. omejen, neroden človek: dolgo traja, preden kaj dopoveš temu pepčku ∙ ekspr. imeti koga za pepčka norčevati se iz koga
  7.      pêpe  -ta m () ekspr. omejen, neroden človek: pepe si in pepe boš ostal
  8.      pepél  -a [e] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaventeh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
  9.      pepelár  -ja m (á) nekdaj 1. kdor pridobiva pepel ali pepeliko: več let je bil pepelar v pohorskih gozdovih 2. kdor zbira in (pre)prodaja pepel: pepelar je dobil v vasi precej pepela
  10.      pepeláriti  -im nedov.) nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno
  11.      pepélčica  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je pepelčica, ki ni poznala sreče
  12.      pepélen  -lna -o [ln in n] prid. (ẹ̑) 1. ki je za pepel: pepelna jama 2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva
  13.      pepelíka  -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat
  14.      pepelíkar  -ja m () nekdaj kdor pridobiva pepeliko: zaposlen je bil kot pepelikar
  15.      pepelíti  -ím nedov. ( í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
  16.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
  17.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
  18.      pepélnat  -a -o [ln in n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje
  19.      pepélnica  -e [ln in n] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev
  20.      pepelníca  -e [tudi n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto
  21.      pepelníčen  -čna -o [tudi n] prid. () nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda ∙ ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto
  22.      pepélnik  -a [ln in n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke
  23.      pepelnják  -a [ln in n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak
  24.      pepélovka  -e ž (ẹ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke
  25.      péping  -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping

   69.864 69.889 69.914 69.939 69.964 69.989 70.014 70.039 70.064 70.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA