Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (69.939-69.963) ![](arw_left.gif)
- peljáti péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno
mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se
premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor ♪
- pêlod -óda m (é ọ́) bot. več pelodnih zrn, pelodna zrna: čebela nabira pelod; pelod v zrelih prašnikih ♪
- pelóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pelod: pelodna celica / pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici ♪
- pelóta -e ž (ọ̑) šport. športna igra, pri kateri se udarja žoga proti steni, od katere se odbija v polje: igrišče za peloto ♪
- Péltonov -a -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi Peltonova turbina in peltonova turbina vodna turbina za velike padce in majhne količine vode ♪
- pémikan -a m (ẹ̑) pri severnoameriških Indijancih na soncu posušeno bivolje meso: jesti pemikan ♪
- péna -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič;
star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov ◊ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom ♪
- penále -a m (ȃ) nav. mn., jur. dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, pogodbena globa: plačevati penale; določilo o penalih / penali tečejo ♪
- penálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na penale: penalni znesek / penalna klavzula ♪
- penát -a m (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev: častiti penate; hišni oltar larov in penatov ♪
- pénav -a -o prid. (ẹ́) redko penast: bil je ves penav / penava usta ♪
- penčáti -ám nedov. (á ȃ) nar. primorsko olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati: zvečer so prišli penčat penčán -a -o: penčane češplje ♪
- pendánt tudi pandán -a [prva oblika tudi pandan] m (ā á; ȃ) knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti a) nasprotno: pendant mračnim slikam iz predmestja je idilično kmečko življenje / njegova zadnja pesniška zbirka je pendant prejšnji nasprotje b) dopolnjujoče: zadnja novela je pendant k prejšnjim ♪
- péndrek -a m (ẹ̑) pog. kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji; gumijevka: udariti s pendrekom ♪
- penetrácija -e ž (á) 1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija 2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les ♪
- penetrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les ♪
- pénez -a m (ẹ̑) nekdaj novec majhne vrednosti: plačal je štirideset penezov // ekspr. denar sploh: kdaj bom dobil peneze; nikoli nima penezov ◊ jur. penez podložnikova dajatev v denarju za uporabo zemljišča; krvavi penez krvavi denarič ♪
- pénge in péngö -a [-ge] m (ẹ̑) do 1946 madžarska denarna enota: sto pengov ♪
- péni -ja m (ẹ̑) kovanec v vrednosti ene stotinke funta šterlinga: deset penijev ♪
- peníca tudi pénica -e ž (í; ẹ́) ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom: v grmovju se oglaša penica; gnezdo penic ♦ zool. pisana penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria; siva penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; sivoglava penica katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca ♪
- penicilín -a m (ȋ) farm. antibiotik proti vnetju: vbrizgniti penicilin; zdraviti s penicilinom; uporaba penicilina ♪
- penílen -lna -o prid. (ȋ) ki povzroča penjenje: penilno sredstvo ♪
- penílo -a s (í) teh. snov, ki povzroča penjenje: dodati zmesi penilo ♪
- penína -e ž (ȋ) knjiž. peneče (se) vino: piti penino ♦ agr. radgonska penina ♪
- péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila ♪
69.814 69.839 69.864 69.889 69.914 69.939 69.964 69.989 70.014 70.039