Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (69.864-69.888)



  1.      pedikêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s pedikuro: izučiti se za pedikerja / iti k pedikerju
  2.      pedikêrka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja s pedikuro: biti pedikerka
  3.      pedikírati  -am nedov. in dov. () strokovno urejevati nohte na nogi: pedikirati koga / pedikirati nohte // urejevati nohte na nogi sploh: po kopanju se je še pedikirala
  4.      pedikúra  -e ž () glagolnik od pedikirati: skrbno opravljena pedikura / pedikura nohtov, žuljev
  5.      pednjáti  -ám nedov.) zool. premikati se z ukrivljanjem trupa navzgor: gosenica pednja po veji
  6.      pedocentrízem  -zma m () ped. pedagoška smer, po kateri je otrok središče izobraževalnega in vzgojnega procesa
  7.      pedológ 1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi
  8.      pedológ 2 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi
  9.      pedologíja 1 -e ž () veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije
  10.      pedologíja 2 -e ž () veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo
  11.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege
  12.      pégam  -a m (ẹ̑) zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus: pegami in krekovti
  13.      pegát  -a m () zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, Numida meleagris: oglašanje pegata
  14.      pegátka  -e ž () kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem: gojiti pegatke; jata pegatk ♦ zool. pegatke kokoši podobne ptice z golo glavo in zelo povešenim repom, Numididae
  15.      pégav  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: po obrazu je pegav; pegava roka / pegav človek ◊ med. pegavi tifus pegavica
  16.      pégavec  -vca m (ẹ́) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem
  17.      pégavica  -e ž (ẹ́) med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico
  18.      pégavičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pegavico: pegavični bolniki / pegavični izpuščaj
  19.      pégavka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. pegasta ženska: zmerjali so jo s pegavko ◊ zool. morski polž, katerega hišica ima na beli podlagi črne kvadratke, Monodonta turbinata
  20.      pégaz  -a m (ẹ̑) krilat konj kot simbol pesništva: slika pegaza ∙ ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti
  21.      pégica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od pega: imela je nekaj pegic okrog nosu / črne pegice po perju / nobene pegice ni v njegovem življenju
  22.      pegmatít  -a m () petr. debelozrnata magmatska kamnina
  23.      pehálen  -lna -o [pǝh] prid. () strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom
  24.      pehálo  -a [pǝh] s (á) 1. agr. priprava za odstranjevanje gnoja iz hleva: gnojne vile in pehala 2. strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja za rezanje s kratkim gibom
  25.      péhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pehati, utrujati: pehanje v hrib / pehanje za denarjem

   69.739 69.764 69.789 69.814 69.839 69.864 69.889 69.914 69.939 69.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA