Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (69.589-69.613)



  1.      parílec  -lca [c in lc] m () delavec, ki obdeluje surovino s paro: parilec lesa, tkanin, tobaka
  2.      parílen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na parjenje, polivanje: parilni postopek ♦ teh. parilni kotel; parilna jama
  3.      parílen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na parjenje, spolno združevanje: parilni nagon / parilni organ paritveni organ
  4.      parílnica  -e ž () teh. prostor za obdelovanje lesa s paro: sušilnica in parilnica
  5.      parílnik  -a m () teh. priprava za obdelavo surovine s paro: pariti les v parilniku / parilnik za krmo
  6.      parírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ustrezno, učinkovito odgovoriti, zavrniti: takoj mu je parirala / uspešno parira konkurenco ♦ šport. parirati pri sabljanju in boksu odbiti, prestreči nasprotnikov udarec paríran -a -o: vpliv novih idej je bil pariran
  7.      paritéta  -e ž (ẹ̑) 1. ekon. razmerje vrednosti denarne enote do zlata ali vodilne valute: določiti pariteto / kovna pariteta razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; valutna pariteta / preračunano po novi pariteti dinarja 2. knjiž. usklajenost, sorazmerje: pariteta cen posameznih proizvodov; pogoji gospodarjenja in paritete v industriji / pariteta med ljudmi enakost
  8.      paritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. usklajen, sorazmeren: odbor je sestavljen na paritetni osnovi / načelo paritetnega zastopstva ♦ ekon. paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto
  9.      parítev  -tve ž () glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve
  10.      páriti  -im nedov.) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino páriti se 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les
  11.      páriti  -im in paríti -ím nedov.; í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo páriti se, in paríti se 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami
  12.      parítven  -a -o prid. () nanašajoč se na paritev: vzbuditi paritveni nagon / paritveni čas / paritveni organ
  13.      parízar  -ja m () nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar
  14.      párjenje  -a s (á) glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa
  15.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske
  16.      párk  -a m () 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravamišport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota
  17.      párka  -e ž () nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke
  18.      párkelj  -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino
  19.      párkelj  -na tudi -klja [kǝl] m (á) evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj // v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna
  20.      párkeljc  -a [kǝl] m () 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
  21.      párkeljček 1 -čka [kǝl] m () manjšalnica od parkelj, kopito: črni parkeljčki / udaril ga je po parkeljčkih
  22.      párkeljček 2 -čka [kǝl] m () manjšalnica od parkelj, hudič: srečati parkeljčka; hujši si od samega parkeljčka
  23.      parkét  -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vestiles. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
  24.      parkétar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem, brušenjem in lakiranjem parketa: mizar in parketar
  25.      parketárna  -e ž () tovarna parketa: odprli so novo parketarno; žaga in parketarna

   69.464 69.489 69.514 69.539 69.564 69.589 69.614 69.639 69.664 69.689  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA