Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (69.514-69.538)



  1.      parafinírati  -am nedov. in dov. () teh. prepajati s parafinom: parafinirati les, papir parafiníran -a -o: parafinirani zamaški
  2.      parafíranje  -a s () glagolnik od parafirati: priporočil je parafiranje vseh tekstov / parafiranje trgovinskega sporazuma
  3.      parafírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti pisno znamenje, navadno v obliki skrajšanega podpisa: vsa obvestila je parafiral ♦ jur. parafirati pogodbo doseči soglasje glede formulacije besedila, dela besedila
  4.      parafráza  -e ž (á) 1. knjiž. nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme: moderna parafraza antičnega motiva / delo je šaljiva parafraza malomeščanstva / biblijske parafraze 2. muz. svobodna instrumentalna obdelava skladbe, dela skladbe: poslušati parafraze na klavirju
  5.      parafrazíranje  -a s () glagolnik od parafrazirati: parafraziranje izsledkov literarne zgodovine
  6.      parafrazírati  -am nedov. in dov. () knjiž. nanovo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo: besedilo je delno parafraziral, delno citiral; parafrazirati zgodbo v ganljivo povest / parafrazirati znanega avtorja
  7.      paragráf  -a m () 1. oštevilčen odstavek zakona ali določbe; člen: seznaniti se z 62. paragrafom ustave; paragraf deset [ 10] / razdeliti zakon na paragrafe 2. nav. mn., pog. zakon, določba: zelo dobro pozna paragrafe; biti proti paragrafom / ravnati se po paragrafih; po novih pargrafih ima prenizke osebne dohodke ● žarg., šport. izvajati paragraf osmico; ekspr. tu je vse po paragrafih zelo natančno se ravnajo po predpisih, določbah; ekspr. prišel je paragrafom v pest zaradi kršenja zakonitosti je bil kaznovan; ekspr. našel, poiskal je luknjo v paragrafu izkoristil je premalo natančno formuliran zakon, določbo, da se je izognil izpolnjevanju tega
  8.      paragráfar  -ja m () ekspr. kdor se zelo natančno ravna po zakonih, določbah: neizprosen paragrafar ∙ slabš. s paragrafarji nočem imeti opravka pravniki
  9.      paraláktičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paralakso: paralaktično spremljanje gibanja zvezd / paralaktični kot
  10.      paraléla  -e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini, vzporednica: paralela in normala 2. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: vse paralele so zelo zanimive; iskati paralelo med slikarstvom in poezijo / potegnil je več paralel med njim in njegovim predstojnikom 3. publ. primerjanje, enačenje: nobene paralele ni dovolil / vsiljuje se paralela s prejšnjo afero
  11.      paralélen  -lna -o prid. (ẹ̑) enak, podoben čemu a) glede na lego, obstajanje; vzporeden: paralelna drogova; narisal je več paralelnih črt b) glede na lastnosti, značilnosti: njuna poezija izkazuje paralelne ideje; paralelno besedilo je podano na drugi strani / paralelni odnosi v različnih umetnostih c) glede na čas dogajanja: raziskati paralelne pojave; paralelni priključki dveh varilnih agregatov ◊ geom. paralelna premica; šol. paralelni razred paralelka; šport. paralelna kristianija kristianija z vzporedno držo smuči; teh. paralelni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno paralélno prisl.: gospodarstvo obeh področij se je razvijalo paralelno
  12.      paralelepipéd  -a m (ẹ̑) geom. telo, ki ga omejuje šest paralelogramov: izračunati prostornino paralelepipeda; pren., knjiž. te sobe so pusti paralelepipedi
  13.      paralelízem  -zma m () knjiž. paralelni odnos: poiskati paralelizme v različnih umetnostih; paralelizem likovnih načel / pri delu se dostikrat srečamo s paralelizmom ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  14.      paralélka  -e ž (ẹ̑) oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred, vzporednica: odpreti novo paralelko; ta fant je iz paralelke; hodila je v paralelko / četrti razred ima tri paralelke oddelke
  15.      paralelográm  -a m () geom. četverokotnik, ki ima po dve nasprotni stranici vzporedni in enaki: narisati paralelogram / pravokotni paralelogram z enakimi ali po dvema enakima stranicama in enakimi kotifiz. paralelogram sil s katerim sestavljamo sile ali razstavljamo silo; paralelogram vektorjev s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektor
  16.      paralítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud
  17.      paralíza  -e ž () med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa
  18.      paralizácija  -e ž (á) glagolnik od paralizirati: začela se je paralizacija udov / paralizacija vsega poslovanja
  19.      paralizíranje  -a s () glagolnik od paralizirati: paraliziranje udov / paraliziranje delovanja strupa / ti dogodki so povzročili paraliziranje gospodarskega in družbenega življenja
  20.      paralizírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa // zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu paralizíran -a -o: že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana
  21.      paralogízem  -zma m () filoz. nenamerna kršitev logičnih zakonov in pravil: zagrešil je paralogizem
  22.      páramagnéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja malo večja, kot bi bila v praznem prostoru: paramagnetna snov
  23.      paramécij  -a m (ẹ́) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah, Paramaecium: paramecij in evglena
  24.      paramènt  -ênta m ( é) nav. mn., rel. predmet iz blaga za cerkveno rabo, zlasti liturgično oblačilo: slavnostni paramenti / razstava paramentov
  25.      parámeter  -tra m (á) 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse ◊ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti

   69.389 69.414 69.439 69.464 69.489 69.514 69.539 69.564 69.589 69.614  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA