Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (69.314-69.338)


  1.      palácij  -a m (á) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu ♪
  2.      paláča  -e ž (á) navadno s prilastkom veliko, razkošno grajeno poslopje, navadno za javne namene: živeti v palači; mogočna palača s stebri in stolpiči; doževa, kraljeva palača; vladna palača; palača Organizacije Združenih narodov / ekspr. njegova hiša je prava palača velika, razkošna stavba ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ♪
  3.      paláčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na palačo: vzpenjati se po širokem palačnem stopnišču / palačna arhitektura ♪
  4.      palačínka  -e ž (ȋ) nav. mn. jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke ♪
  5.      paládij 1 -a m (á) knjiž. svetinja, varuh: jezik je naš paladij ♪
  6.      paladín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini 2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke ♪
  7.      palamída  -e ž (ȋ) zool. skuši podobna morska riba; polanda: skuše in palamide ♪
  8.      palánka  -e ž (ȃ) nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk) ♪
  9.      palankín  -a m (ȋ) v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu ♪
  10.      palatál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž ♪
  11.      palatálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom: palatalna pripora / palatalni l [l'] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; palatalni soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom ♪
  12.      palatalizácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje ♪
  13.      palatalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. 1. tvoriti soglasnik hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j, mehčati: palatalizirati soglasnik 2. spremeniti soglasnik zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: palatalizirati k palatalizíran -a -o: palatalizirani soglasnik ♪
  14.      palatín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku naslov za dvorjana: vladar in njegovi palatini 2. zgod., do 1848 vladarjev namestnik na Ogrskem ♪
  15.      pálček 1 -čka m (ȃ) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje: začaran je bil v palčka; sedem palčkov; palček krojaček 2. kip ali podoba, ki tega predstavlja: kupiti palčka / vrtni palčki 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je on palček ◊ zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes ♪
  16.      pálček 2 -čka [u̯č] m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od palec: ranila se je v palček ♪
  17.      pálčen  -čna -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na palec: palčna stran roke / palčna obveza; pozimi nosi palčne rokavice rokavice z enim prstom / 6-palčna plošča ◊ anat. palčna grča; obrt. palčno kolo nekdaj leseno kolo s paličastimi zobmi na obodu, nameščenimi v smeri osi kolesa; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev ♪
  18.      pálčica 1 -e ž (á) paličica: tepen s palčico; jeklena palčica / sprehajalna palčica / pri peku je kupila žemlje in palčice ♪
  19.      pálčica 2 -e ž (ȃ) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje: prišli so palčki in palčice ♪
  20.      pálčka  -e ž (á) 1. palička: oče nam je odrezal palčke; lesena palčka / s palčko udarjati po bobnu 2. nav. mn. paličasto pecivo iz kvašenega ali nekvašenega testa: grizljal je slane palčke; zavitek palčk ♪
  21.      pálčnica  -e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice ♪
  22.      pálčnik  -a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil ◊ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa ♪
  23.      pálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. najdebelejši prst na roki ali nogi: palec ga boli; desni palec; palec levice; palec na nogi / odtisniti palec; sesati palec / redko palci mu gledajo iz raztrganih čevljev prsti; plesti palec del rokavice za palec / oblikujemo za palec velike svaljke za dolžino palca 2. nekdaj dolžinska mera, približno 2,5 cm: dolg je pet čevljev in dva palca ● žarg. postavil se je na cesto in dvignil palec dal z dvigom palca znak, da prosi za zastonjsko vožnjo z avtomobilom; cesar je obrnil palec navzdol pri gladiatorskih igrah s palcem dal znak za usmrtitev premaganega; star. samo za palec je odprla vrata zelo malo; zastar. vse je imel pod palcem pod svojim vplivom, v oblasti; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat ◊ fiz. angleški palec dolžinska mera, 2,54 cm; strojn. palec majhen vzvod ali ploščica, ki štrli iz gredi ♪
  24.      paleo...  ali páleo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na davno preteklost: paleoantropologija, paleografija, paleolitik, paleozoik ♪
  25.      paleocén  -a m (ẹ̑) geol. najstarejša doba starejšega terciarja ♪

   69.189 69.214 69.239 69.264 69.289 69.314 69.339 69.364 69.389 69.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA