Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (69.139-69.163)



  1.      oznanjeválka  -e [k tudi lk] ž () knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva
  2.      oznanjevánje  -a s () glagolnik od oznanjevati: oznanjevanje novih idej, resnice / to so opravili brez hrupa in velikega oznanjevanja
  3.      oznanjeváti  -újem nedov.) knjiž. 1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero // pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož 2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje užaljenost 3. naznanjati, napovedovati: stari ljudje so oznanjevali lakoto / hladni večeri oznanjujejo jesen ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost oznanjujóč -a -e: mir oznanjujoče besede
  4.      oznanoválec  -lca [c tudi lc] m () zastar. oznanjevalec: oznanovalci modrosti, resnice; oznanovalci nove vere
  5.      oznanováti  -újem nedov.) zastar. sporočati javnosti, razglašati: zvon oznanuje njegovo smrt // razširjati, učiti: oznanovati ideje, nauke
  6.      oznevóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) redko vznejevoljiti: bali so se oznevoljiti gospodarja
  7.      oznojíti  -ím dov., oznójil ( í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila oznojíti se postati znojen, poten: kljub hladu se je oznojil; od zadrege se mu je oznojilo čelo oznojèn -êna -o: oznojen od hoje, groze; obrisati oznojeno čelo
  8.      óznovec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pripadnik Oddelka za zaščito ljudstva [OZNA]: oznovci so uspešno izvedli načrtovano akcijo
  9.      ozobáti  ozóbljem tudi ozóbati -am in ozóbljem dov.ọ́; ọ̄) s kljunom odstraniti jagode: kosi so grozde precej ozobali
  10.      ozóbčati  -am dov. (ọ̄) teh. narediti, da ima kaj zobce, zobčke: ozobčati zobnik ozóbčan -a -o: ozobčan list žage
  11.      ozóbec  -bca m (ọ̑) vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja: na asfaltu se poznajo sledovi ozobcev
  12.      ozóbek  -bka m (ọ̑) nar. ostanek grozda, s katerega so obrane jagode: prazen ozobek je vrgel čez latnik
  13.      ozóbiti  -im tudi ozobíti -ím dov., ozóbil (ọ̄ ọ̑; í) teh. narediti, da ima kaj zobe, zobce: ozobiti površino valja, valj ozóbiti se, tudi ozobíti se knjiž., redko dobiti zobe: otrok se je že ozobil ozóbljen -a -o tudi ozobljèn -êna -o: z obeh strani ozobljen list žage
  14.      ozóbje  -a s (ọ̑) teh. vsi zobje kake priprave, naprave: pregledati ozobje zobnika / poševno pri katerem so zobje vijačno zaviti, puščičasto pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V, ravno ozobje pri katerem so zobje ravni
  15.      ozóbljenje  tudi ozobljênje -a s (ọ̑; é) glagolnik od ozobiti: ozobljenje žage / zobniki s poševnim ozobljenjem ozobjem
  16.      ozón  -a m (ọ̑) brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost: v gozdu je dišalo po vlagi in ozonu; zrak v dvorani osvežujejo z ozonom; pren. taki medklici so ozon za ozračje debate
  17.      ozráčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje ♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik
  18.      ozráčje  -a s () 1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju // zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo; razgreto, soparno, ekspr. težko ozračje; tistega dne je bilo ozračje jasno in mirno; onesnaženost ozračja / narediti, ustvariti umetno ozračje v satelitu; pren. ozračje v dvorani je bilo napeto, ekspr. naelektreno ♦ meteor. labilno ozračje v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte 2. navadno s prilastkom kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: zna ustvarjati domače, prijetno ozračje; živi v mirnem, prijateljskem, sovražnem ozračju / delovno, ustvarjalno ozračje ∙ ekspr. začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: izčistiti ozračje javnega življenja; duhovno, kulturno, politično ozračje; ozračje moderne dobe / v romanu je dobro prikazano zgodovinsko ozračje // publ. razmere, okoliščine: zdaj je ozračje za sporazum najbolj ugodno; politično razgibano ozračje
  19.      ozŕniti  -im dov. ( ) obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto: ozrniti stopnice ozŕniti se knjiž., redko dobiti zrna: klasi so se že ozrnili
  20.      ozvézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko narediti, da so kje zvezde: umetno nebo mora še ozvezditi; pren. s svojim prihodom si ozvezdila mojo mračno noč ozvézditi se postati zvezdnat: počasi se je nebo ozvezdilo ozvézden -a -o: ozvezden nebesni svod
  21.      ozvézdje  -a s (ẹ̑) astr. del nebesne krogle s skupino zvezd v določeni razvrstitvi: ozvezdja živalskega kroga; največja zvezda v ozvezdju Lire // knjiž. skupina zvezd, zvezde sploh: komet je zasijal, nato pa za vedno izginil v neskončnem ozvezdju; pren., pesn. njune oči so bile novo, tisti trenutek odkrito ozvezdje
  22.      ozvóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od ozvočiti: ozvočenje prostorov, učilnic / na voliščih pripravljajo ozvočenje / ozvočenje filma jim je delalo težave / žarg., elektr. kupiti, nameščati ozvočenje ozvočevalno napravo, ozvočevalne naprave
  23.      ozvočeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave
  24.      ozvóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) opremiti z zvočniki: ozvočiti dvorano, prostor // dati, dodati glasbeno spremljavo: predstavo so ozvočili z Lisztovimi preludiji ◊ film. ozvočiti film zapisati neposredno na film ali poseben magnetofonski trak vse glasovne, zvočne sestavine filma ozvóčen -a -o: film še ni ozvočen; slabo ozvočena dvorana
  25.      ožárek  -rka m () nar. zahodno ogorek, iskra: ožarki so padali iz dimnika nagosto kakor snežinke

   69.014 69.039 69.064 69.089 69.114 69.139 69.164 69.189 69.214 69.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA