Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (68.814-68.838)


  1.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje ♪
  2.      orografíja  -e ž (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja: orografija in topografija // navpična izoblikovanost zemeljskega površja: oblaki so odvisni tudi od orografije; proučevati pokrajino glede na orografijo in klimo ♪
  3.      orokavíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se orokavíčen -a -o deležnik od orokavičiti: orokavičena desnica, roka // preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena ∙ ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito ♪
  4.      orópati  -am dov. (ọ̑) 1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več: neznanec ga je oropal denarja; popotnike so v gozdu oropali // izropati: oropati blagajno, trgovino / ekspr. ves vrt so mu oropali 2. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: smrt mu je oropala očeta / življenje ga je oropalo materine ljubezni; oropali so ga svobode / bolezen ga je oropala vida / mladino so oropali za iluzije prikrajšali orópan -a -o: oropan grad; oropani in ubiti ljudje; soba je oropana vseh okraskov ♪
  5.      orožár  -ja m (á) 1. izdelovalec orožja: puško je kupil pri znanem orožarju; orožarji in kovači 2. voj. kdor skrbi za orožje: brigadni orožar je pregledoval orožje in delil strelivo ♪
  6.      orožárna  -e ž (ȃ) skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje ♪
  7.      orožárnica  -e ž (ȃ) star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici ♪
  8.      oróžen  -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na orožje: orožna industrija / orožni list dokument, s katerim se dovoljuje posest in nošenje orožja; žarg. orožne vaje vojaške vaje ♪
  9.      orožíti  -ím dov., oróžil (ȋ í) zastar. oborožiti: orožiti hlapce in kmete; orožiti se za boj ♪
  10.      oróžje  -a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja ∙ ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; žarg., šport. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik ♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti 2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje ♪
  11.      oróžnica  -e ž (ọ̑) zastar. orožarna: orožnica je bila polna različnega orožja; grajska orožnica ♪
  12.      oróžnik  -a m (ọ̑) nekdaj uniformiran pripadnik orožništva: odpeljali so ga orožniki; orožniki in financarji ♪
  13.      orto...  ali órto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski 2. kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču: ortodiklorbenzen ♪
  14.      ortodónt  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ortodontijo: iti na pregled k ortodontu ♪
  15.      ortodontíja  -e ž (ȋ) veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti ♪
  16.      ortogonálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja ♪
  17.      ortografíja  -e ž (ȋ) pravopis: poznavanje ortografije / vaje iz ortografije ♪
  18.      ortokláz  -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza ♪
  19.      ortopéd  -a m (ẹ̑) zdravnik specialist za ortopedijo: napotili so ga k ortopedu ♪
  20.      ortopedagógika  -e ž (ọ́) nestrok. specialna pedagogika za duševno prizadete: razvoj ortopedagogike ♪
  21.      ortopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje ♪
  22.      ortopedíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti 2. pog. ortopedski oddelek v bolnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji ♪
  23.      ortopédinja  -e ž (ẹ̑) zdravnica specialistka za ortopedijo: pregled pri ortopedinji ♪
  24.      orumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo ♪
  25.      orumenévati  -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva ♪

   68.689 68.714 68.739 68.764 68.789 68.814 68.839 68.864 68.889 68.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA