Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (68.689-68.713)



  1.      orámje  -a s () predel ob rami: čutiti bolečine v oramju
  2.      orangútan  -a m () človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi
  3.      oránje  -a s () glagolnik od orati: kamenje ovira oranje; hiteti z oranjem / oranje s traktorjem / jesensko, spomladansko oranje ♦ agr. globoko oranje v globino od 25 do 35 cm
  4.      oránt  -a m (ā á) um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta
  5.      oránta  -e ž () um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: značilna drža orante
  6.      oránža  -e ž () pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž
  7.      oranžáda  -e ž () osvežujoča pijača iz pomarančnega soka: piti oranžado; kozarec oranžade / elipt., pog. tri oranžade, prosim tri kozarce, steklenice oranžade
  8.      oránžen  -žna -o prid. () pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok // rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna barva oránžno prisl.: oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč
  9.      oranžeríja  -e ž () zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu
  10.      oránžev  -a -o prid. () nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj
  11.      oránževec  -vca m () južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
  12.      oratár  -ja m (á) zastar. 1. orač: oratar je končal delo 2. kmet: opisovati življenje preprostih oratarjev
  13.      orátev  -tve ž () oranje: opraviti oratev / spomladanska oratev
  14.      oráti  ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́) 1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati // ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti 2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir 3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi ● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
  15.      orátor  -ja m () knjiž., redko govornik: poslušati znanega oratorja
  16.      oratórij  -a m (ọ́) 1. muz. večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati Bachov oratorij; oratoriji in kantate 2. rel. prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov: stopiti v oratorij
  17.      orazúmiti  -im dov.) knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren: strah pred posledicami jih je orazumil
  18.      oráženec  -nca m () geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika
  19.      órbita  -e ž (ọ̑) astr. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: izstreliti satelit na, v orbito; gibanje satelita po orbiti z največjim naklonom dvanajst stopinj / lunarna, zemeljska orbita; pren., publ. utiriti se v orbito političnega življenja
  20.      orbitálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na orbito: orbitalno gibanje / orbitalna hitrost hitrost, potrebna za gibanje po določeni orbiti; orbitalna postaja
  21.      órden  -a in -dna m (ọ́) žarg. odlikovanje: za svoje delo je dobil že več ordenov / pripeti si orden na prsi / orden narodnega heroja red narodnega heroja
  22.      ordéti  -ím dov., ordì (ẹ́ í) star. pordeti: jabolka so že malo ordela / od sramu je ordela v obraz zardela ordèl in ordél -éla -o: ordel obraz; ordelo listje
  23.      ordinácija  -e ž (á) 1. soba, prostor za pregled bolnikov in za določanje načina zdravljenja: opremiti ordinacijo; iti, stopiti v ordinacijo / specialistična, splošna ordinacija // pregledovanje in določanje načina zdravljenja: po končani ordinaciji je šel v kavarno / danes je imel čez trideset ordinacij / pog. odprl je svojo ordinacijo postal je samostojen zdravnik 2. rel. podelitev kleriškega reda: še nekaj dni je do ordinacije / asistirati pri ordinaciji posvetitvi
  24.      ordináren  -rna -o prid. () knjiž. 1. navaden, nekvaliteten: to je čisto ordinarna slivovka 2. prostaški, grob: ordinaren človek je / ordinarne besede, šale
  25.      ordinariát  -a m () 1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat 2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat

   68.564 68.589 68.614 68.639 68.664 68.689 68.714 68.739 68.764 68.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA