Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (68.314-68.338)



  1.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
  2.      opál  -a m () drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska
  3.      òpala  medm. () pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti
  4.      opálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečnateh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica opálno prisl.: opalno modro nebo
  5.      opalíti  in opáliti -im, in opáliti -im dov. ( á; á) star. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda
  6.      opalizírati  -am nedov. () fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira
  7.      opalográf  -a m () priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla: razmnoževati besedilo z opalografom
  8.      opálta  -e ž () nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol
  9.      opámetiti  -im dov. (á ā) knjiž. spametovati: poskušal je fanta opametiti; se bo že opametil
  10.      opametováti  -újem dov.) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval
  11.      opánek  -nka m () nav. mn. opanka: hoditi v opankih / odtrgal se ji je jermen na opanku
  12.      opánka  -e ž () nav. mn. 1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico 2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah
  13.      opárek  -rka m () pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja
  14.      oparína  -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki
  15.      opáriti  -im dov.) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
  16.      opárnica  -e ž () nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic
  17.      òpárt  in opárt -a m (-; ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike: opart in popart
  18.      opát  -a m () rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat; stiški opat
  19.      opática  -e ž () rel. opatinja: postala je opatica
  20.      opatíja  -e ž () večji samostan, ki ima opata ali opatinjo: benediktinska opatija / ta opatija je zidana v gotskem slogu
  21.      opátinja  -e ž () rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja
  22.      opázen  -zna -o prid., opáznejši (á ā) ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka; rad uporablja opazno besedišče; opazno vedenje ∙ publ. naš tekmovalec je dosegel opazno sedmo mesto zelo dobro opázno prisl.: opazno se oblačiti, vesti; komaj opazno se premikati; njegova naloga je opazno boljša
  23.      opazíti  in opáziti -im dov. ( á ) 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi // zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala // zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen 2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja opazívši zastar.: opazivši, da je sama, je zajokala opážen -a -o: opažen pojav; ko je videl, da je opažen, je stopil bliže; kot slikar je že opažen
  24.      opázka  -e ž () 1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka ● zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov
  25.      opazljív  -a -o prid. ( í) opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv opazljívo prisl.: komaj opazljivo se je nasmehnil

   68.189 68.214 68.239 68.264 68.289 68.314 68.339 68.364 68.389 68.414  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA