Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (67.714-67.738)



  1.      ohlájati  -am nedov. (á) delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino ohlájati se 1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja 2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo // pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala ohlajajóč -a -e: ohlajajoč veter; ohlajajoče se telo
  2.      ohlajênje  -a s (é) ohladitev: ohlajenje zraka
  3.      ohlajeválen  -lna -o prid. () s katerim se ohlajuje: ohlajevalne naprave / ohlajevalni postopek
  4.      ohlajevánje  -a s () glagolnik od ohlajevati: ohlajevanje in zamrzovanje živil
  5.      ohlajeváti  -újem nedov.) ohlajati: ohlajevati prostor / lava se počasi ohlajuje ohlajujóč -a -e: ohlajujoča se voda
  6.      ohlápen  -pna -o prid., ohlápnejši (á ā) 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik ohlápno prisl.: ohlapno zavezan pas
  7.      ohlapéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati ohlapen: koža ji je ohlapela / napeta vrv počasi ohlapi ohlapèl in ohlapél -éla -o: ohlapela jadra
  8.      ohlápniti  -em dov.) knjiž. postati ohlapen: koža, mišičje ohlapne / vezi so se raztegnile in ohlapnile / listi so kmalu ohlapnili ∙ knjiž., redko ohlapnila mu je v naročje ohlapno padla
  9.      ohlíp  -a m () knjiž. sunek vetra: močen ohlip je razcefral jadra / burja je pihala v ohlipih
  10.      ohlódje  -a s (ọ̑) star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem
  11.      ohlokratíja  in ohlokracíja -e ž () knjiž. vlada nekulturnih, nasilnih ljudi: prenehanje ohlokratije
  12.      óhm  tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti
  13.      ohmélje  -a s (ẹ̑) bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus
  14.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej
  15.      ohódek  -dka m (ọ̑) star. neprijeten opravek, sitnost: vse to mu je prizadelo mnogo ohodkov / z njim noče imeti ohodka
  16.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; --) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je
  17.      ohól  -a -o [tudi o] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol ohólo prisl.: oholo zavrniti koga
  18.      ohólež  -a m (ọ̑) knjiž. ošabnež, prevzetnež: oholeža je ostro zavrnil
  19.      ohomotáti  -ám dov.) ekspr. zaviti, oviti: ohomotal ga je v plašč / ohomotati z vrvjo ohomotán -a -o: ohomotana je bila v veliko ruto
  20.      ohrabrítev  -tve ž () glagolnik od ohrabriti: ohrabritev ljudstva
  21.      ohrabríti  -ím dov., ohrábril ( í) narediti, da postane kdo pogumen: ohrabriti vojake; skušal jo je ohrabriti / uspeh jih je ohrabril spodbudil ohrabrèn -êna -o: nekoliko ohrabren je stopil naprej
  22.      ohrabrováti  -újem nedov.) nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala ohrabrujóč -a -e: rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed; poročila niso bila ohrabrujoča; prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko
  23.      ohrámljati  -am nedov. (á) knjiž. hromiti: pijača ga je ohramljala ohramljajóč -a -e: ohramljajoče delovanje strupa
  24.      ohrána  -e ž () zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja
  25.      ohranítev  -tve ž () glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi ♦ biol. ohranitev vrste

   67.589 67.614 67.639 67.664 67.689 67.714 67.739 67.764 67.789 67.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA