Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (67.139-67.163)



  1.      odmíranje  -a s () glagolnik od odmirati: odmiranje celic, tkiva; odmiranje starejših vej / nastajanje in odmiranje družbenih pojavov; odmiranje razlik med mestom in vasjo / odmiranje države
  2.      odmírati  -am nedov. ( ) 1. biti v stanju postopnega prenehavanja življenjskih procesov v delu organizma: celice odmirajo; roke mu drevenijo in odmirajo; na tem mestu je tkivo začelo odmirati / ekspr. v jeseni narava odmira 2. ekspr. približevati se prenehanju obstajanja: nekatere bolezni odmirajo / nekatere besede odmirajo izginjajo iz rabe; počuti se vedno bolj osamljenega, ker njegova generacija odmira že dosti njenih predstavnikov je umrlopolit. država odmira izgublja značilnosti politične sile nad družbo odmirajóč -a -e: odmirajoči deli rastline; glavna junakinja je predstavnica odmirajočega starega sveta; odmirajoče tkivo
  3.      odmláda  prisl. () od mladosti, od mladega: poznava se že odmlada
  4.      odmočíti  -móčim dov. ( ọ́) navadno z vodo narediti, da se kaj zmehča, odstopi: odmočiti umazanijo v vazi; odmočiti znamko s pisma; nesnaga se odmoči / odmočiti posodo umazanijo na njej / odmočiti kože namočitiekspr. z vinom se mu je jezik odmočil pitje vina je povzročilo, da je začel dosti in sproščeno govoriti
  5.      odmolíti  -mólim dov. ( ọ́) rel. končati molitev: odmolil je in se pokrižal; pobožno odmoliti / odmoliti rožni venec ● slabš. naj že odmoli ta svoj veliki govor konča; ekspr. ta je svojo molitvico že odmolil je mrtev
  6.      odmontírati  -am dov. () odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z določenega mesta: iz avtomobila je odmontiral motor; odmontirati naprave, stroje
  7.      odmòr  -ôra m ( ó) 1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici: podaljšati, skrajšati odmor; oditi malicat med odmorom; polurni odmor; začetek odmora // šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: bil je odmor in učenci so se zbirali na hodniku; pisati naloge v odmoru, med odmorom / glavni odmor // čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: odmor je po drugem dejanju; obiskati igralce med odmorom; odmor na koncertu 2. premor: odmori so dajali izrečenim mislim poseben poudarek; odmori iz zadrege / opolnoči so godci napravili odmor ● knjiž. potreben je odmora počitka, oddiha; redko delati brez odmora oddiha; knjiž., redko letni odmor letni dopustlit. odmor krajša prekinitev v verznem ritmu, stavku; voj. na mestu odmor izraža povelje za stanje, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena
  8.      odmótati  -am tudi odmotáti -ám dov. (ọ̄; á ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotati mreže; odmotati štreno ∙ ekspr. odmotati problem, uganko rešiti, razrešiti 2. knjiž. odviti: odmotati nit z navitka; odmotati vrvico / odpela si je plašč in odmotala šal / odmotati škatlo; odmotati kruh iz papirja odmótati se, tudi odmotáti se ekspr. počasi, nerodno oditi: otrok se je odmotal na dvorišče
  9.      odmotávati  -am nedov. () 1. delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotavati štreno ∙ ekspr. dogajanje se ves čas logično odmotava razvija, razpleta 2. knjiž. odvijati: odmotavati nit s klobčiča / odmotavati klobčič / odmotavati povoj z ranjene noge; papir se mu odmotava
  10.      odmotovíliti  -im dov.) ekspr. počasi, nerodno oditi: pijan je odmotovilil skozi vrata // oditi: hitro je odmotovilila
  11.      odmréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., odmŕl (ẹ́ , ŕ, ) 1. priti v stanje, ko prenehajo življenjski procesi v delu organizma: celice odmrejo; korenine, listi odmrejo; odmrle so mu roke in noge 2. ekspr. prenehati obstajati: v teh rekah je življenje skoraj v celoti odmrlo / nekatere funkcije države so odmrle; marsikatero prijateljstvo odmre ∙ ekspr. odmreti svetu, za svet prenehati se zanimati za ljudi, dogajanje v svetu, življenju 3. zastar. umreti, pomreti: vsi domači so mu odmrli; oče mu je odmrl pred letom ◊ polit. država odmre izgubi značilnosti politične sile nad družbo odmŕl -a -o: odmrli deli rastlin; odžagati odmrle veje; noge je imel kakor odmrle ♦ čeb. odmrla čebelja družina
  12.      odmrmráti  -ám dov.) nerazločno, tiho povedati, reči: odmrmrati opravičilo // nerazločno, tiho odgovoriti: jezno mu je odmrmral, da se to ne bo nikoli zgodilo
  13.      odmŕtje  -a s () glagolnik od odmreti: odmrtje tkiva, živca / odmrtje določenih tendenc
  14.      odmŕzniti  -em dov.) 1. prenehati biti z ledom pritrjen na kaj: kamenčki odmrznejo in odpadejo 2. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odmrzniti meso, živilo / redko zemlja odmrzne se otaja 3. med. zaradi mraza odmreti: prsti so mu odmrznili 4. ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzniti cene, stanarino odmŕznjen -a -o: odmrznjene cene; odmrznjeno jezero; meso je že odmrznjeno
  15.      odmrzovánje  -a s () glagolnik od odmrzovati: odmrzovanje mesa; sredstva za hitro odmrzovanje / odmrzovanje cen, osebnih dohodkov
  16.      odmrzováti  -újem nedov.) 1. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; tajati: odmrzovati meso 2. ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzovati cene
  17.      odmúliti  -im dov., odmulíla tudi odmúlila (ú ū) z gobcem odtrgati: koza je odmulila šop trave
  18.      odnarodíti  -ím dov., odnaródil ( í) knjiž., redko narodnostno odtujiti: odnaroditi izseljence
  19.      odnedávna  in od nedávna prisl. (ā) knjiž. od pred kratkim, malo časa: šele odnedavna sem njegov znanec
  20.      odnéhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odnehati: odnehanje od zahteve / iskali so ga brez odnehanja neprenehoma
  21.      odnéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. prenehati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: borci so zaradi premoči morali odnehati; samo on je skušal priti na vrh, vsi drugi so odnehali; ni odnehal, dokler jih ni našel 2. popustiti: ob sinovi prošnji je oče odnehal; na prigovarjanje je odnehal in dovolil / vezi so odnehale; žeblji so odnehali / bolečine so nekoliko odnehale; žgoča vročina je odnehala 3. nar. zmehčati se, omehčati se: skorjo so zmočili, da bi odnehala; po dežju je zemlja odnehala / led je odnehal ● ne odneha od tožbe ne odstopi; ekspr. pri ceni ni niti malo odnehal ni je niti malo znižal; pametnejši odneha bolje je v prepiru prenehati vztrajati pri svojem stališču, kot pa prepir preveč zaostriti
  22.      odnehávati  -am nedov. () 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo; odnehovati: pri tem delu so drug za drugim odnehavali 2. popuščati: nikoli se ni umikal ali odnehaval / vezi odnehavajo
  23.      odnehováti  -újem nedov.) 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: mlačev je bila zanje pretežka, drug za drugim so odnehovali 2. popuščati: na materine prošnje je začel odnehovati / vezi odnehujejo / bolečine odnehujejo
  24.      odnožênje  -a s (é) glagolnik od odnožiti: delati poskoke na eni nogi z odnoženjem druge; odnoženje in prinoženje
  25.      odnožíti  -ím dov., odnóžil ( í) šport. dati, dvigniti nogo vstran: odnožiti in prinožiti odnožèn -êna -o: odnožena noga

   67.014 67.039 67.064 67.089 67.114 67.139 67.164 67.189 67.214 67.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA