Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (6.676-6.700)



  1.      stikávt  tudi iztikávt -a m () slabš. kdor (rad) stika, išče: ta človek je pravi stikavt
  2.      stikljív  tudi iztikljív -a -o prid. ( í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stikljiv otrok / stikljiv pes
  3.      stíkoma  prisl. () knjiž. tako tesno, da se stika: stikoma položiti deske
  4.      stikováti  -újem nedov.) zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave
  5.      stikováti  -újem tudi iztikováti -újem nedov.) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano
  6.      stíl  -a m () 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izražalingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi ● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan
  7.      stilém  -a m (ẹ̑) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme; za Cankarjevo prozo značilni stilemi ∙ publ. režijski stilem režijska značilnost
  8.      stílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobelingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih
  9.      stilét  -a m (ẹ̑) nekdaj bodalo s kratkim, ozkim trikotnim rezilom: hitro je izvlekel stilet
  10.      stilíst  -a m () kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja: dober stilist; Cankar je velik stilist; kot stilist se je veliko naučil pri klasikih // nav. ekspr. kdor dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva sploh: v svojem glasbenem ustvarjanju je bil dovršen stilist
  11.      stilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik
  12.      stilístika  -e ž (í) 1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika 2. lingv. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil
  13.      stilít  -a m () asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra
  14.      stilizácija  -e ž (á) glagolnik od stilizirati: odmik od naturalizma k abstraktni stilizaciji; stilizacija cvetov za ornamente / nejasna stilizacija besedila ♦ jur. stilizacija zakonskega besedila
  15.      stilízem  -zma m () lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: baročni stilizmi; Pregljevi stilizmi; ugotoviti funkcijo stilizmov
  16.      stilizíranje  -a s () glagolnik od stilizirati: stiliziranje cvetov pri upodabljanju / stiliziranje povesti za film
  17.      stilizíranost  -i ž () lastnost, značilnost stiliziranega: stiliziranost figur na sliki
  18.      stilizírati  -am nedov. in dov. () 1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo; stilizirati ptiče, rastline // delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost 2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati; premišljeno stilizira svoje stavke stilizíran -a -o: stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra
  19.      stílnokrítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec
  20.      stílnost  -i ž () lastnost, značilnost stilnega: stilnost pohištva / knjiž. slovenska opera je bila takrat že usmerjena v moderno stilnost v moderni stil
  21.      stílski  -a -o prid. () stilen: stilske posebnosti umetniškega dela / stilske napake / novi lokal ima stilsko opremo stílsko prisl.: besedilo je stilsko dognano
  22.      stímul  in stímulus -a m () knjiž. 1. spodbuda, pobuda: sodelovanje ljudi je spodbujeno z ekonomskimi in socialnimi stimuli; stimuli za razvoj znanosti 2. dražljaj: avdiovizualni stimuli; dogajanje med stimulom in reakcijo
  23.      stimulácija  -e ž (á) glagolnik od stimulirati: ekonomska stimulacija; stimulacija proizvodnje surovin; poudarjati pomen stimulacije za razvoj kmetijstva / finančna stimulacija / stimulacija srca
  24.      stimulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na stimulacijo: stimulacijski dodatek / stimulacijska sredstva
  25.      stímulans  -a m () 1. knjiž. spodbuda, pobuda: pohvala je bila zanj močen stimulans; materialni, moralni stimulans 2. med. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma, spodbudilo: dati bolniku stimulans / stimulans za srce

   6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA