Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (6.639-6.663)


  1.      stezoslédski  -a -o [tǝz] (ẹ̑) pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti ♪
  2.      stežáj  -a m (ȃ) star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj ♪
  3.      stežájen  -jna -o prid. (ȃ) nar., v zvezi stežajna vrata (velika) vhodna vrata: dvorišče so zapirala stežajna vrata ♪
  4.      stežíti  -ím dov., tudi stéži; stéžil (ȋ í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal ♪
  5.      stéžka  in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje ♪
  6.      stéžkoma  in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje ♪
  7.      stíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja ♪
  8.      stičíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se kaj stika: stičišče ploskev / mesto stoji na stičišču pomembnih prometnih poti / tu je stičišče različnih kultur, narodov 2. redko stična točka: najti stičišča med slikarjem in glasbenikom / stičišča med filozofijo in sociologijo ♪
  9.      stíčnica  -e ž (ȋ) 1. stična črta: pod drobnogledom opaziti stičnice med celicami 2. redko stična točka: v njunem delu je precej stičnic ♪
  10.      stíčnost  -i ž (ȋ) 1. dejstvo, da se kaj stika: stičnost ploskev 2. psih. dejstvo, da kaj nastopa skupaj, blizu v prostoru ali času: združevanje predstav po časovni, prostorski stičnosti ♪
  11.      stíden  -dna -o prid. (ȋ) zastar. sramežljiv: plaha in stidna je stala pred ljudmi ♪
  12.      stíditi se  -im se nedov. (í ȋ) zastar. sramovati se: stidila se je povedati resnico; stiditi se pred kom ♪
  13.      stígma  -e ž (ȋ) 1. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti stigme 2. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, narejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžgati stigmo na čelo; pren., knjiž. socialne stigme nedružabnih otrok ◊ biol. stigma organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev, (rdeča) očesna pega; med. stigma viden znak bolezni; rel. stigme Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa; zool. stigma dihalnica ♪
  14.      stigmatizácija  -e ž (á) med., psiht. pojavitev krvavih madežev, lis na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: študija o stigmatizaciji ♦ rel. pojavitev Kristusovim ranam podobnih znamenj na določenih delih telesa ♪
  15.      stigmatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo; pren., knjiž. s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo stigmatizíran -a -o: stigmatiziran je bil kot pijanec ♪
  16.      stíh  -a m (ȋ) 1. lit. verz: kitica je iz dveh ali več stihov; povedati nekaj stihov pesmi / svobodni stih 2. mn., knjiž. pesem: brati Prešernove stihe; pisati stihe / ima rajši stihe kot prozo ♪
  17.      stíha  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, potiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska natihem ♪
  18.      stihíja  -e ž (ȋ) 1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija 2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje ♪
  19.      stihíjen  -jna -o prid. (ȋ) stihijski: stihijna pot razvoja; stihijno delovanje stihíjno prisl.: delati stihijno ♪
  20.      stihíjnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stihijskega: stihijnost delovanja; stihijnost pri odpiranju novih delovnih mest / stihijnost narave neobvladljivost pojavov v naravi ♪
  21.      stihíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale ♪
  22.      stihomitíja  -e ž (ȋ) lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah ♪
  23.      stihoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. metrika: romanski značaj stihoslovja ♪
  24.      stihotápiti  -im dov. (á ȃ) pretihotapiti: stihotapiti orožje / stihotapiti blago čez mejo / stihotapiti se skozi skrivna vrata v hišo ♪
  25.      stihotvórec  -rca m (ọ̑) lit. verzifikator: bil je spreten stihotvorec ♪

   6.514 6.539 6.564 6.589 6.614 6.639 6.664 6.689 6.714 6.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA