Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (66.339-66.363)


  1.      obolévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od obolevati: obolevanje otrok; obolevanje za davico, rakom ♪
  2.      obolévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat oboleti: slabotni otroci pogosteje obolevajo; obolevati za jetiko ♪
  3.      obòr  -ôra m (ȍ ó) 1. nar. ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti svinje v obor; obor za krave, ovce 2. lov. obora: obor za jelene; v oboru vzgojen srnjak ♪
  4.      obóra  -e ž (ọ̑) lov. ograjen prostor v gozdu za gojitev divjadi: ogledati si jelenjo oboro; obora za divjačino ♪
  5.      oboráti  -ôrjem in -órjem dov., obôrji oborjíte; oborál (á ó, ọ́) z oranjem se izogniti: oborati drevo ♪
  6.      oborína  -e ž (í) 1. kem. snov, ki se pri obarjanju izloči iz raztopine: pri mešanju raztopine aluminijevega nitrata in natrijevega hidroksida se izloči bela oborina aluminijev hidroksid 2. knjiž. usedlina, gošča: pri kuhanju oborina masla porumeni ♪
  7.      oboríti  -ím dov., obóril (ȋ í) kem. s kemičnimi reakcijami izločiti iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev: s segrevanjem oboriti karbonate iz vode ♪
  8.      oborožênec  -nca m (é) knjiž. oborožen človek: v vas so se pripeljali oboroženci; v spremstvu je bilo deset oborožencev; v akciji so sodelovali oboroženci in civilisti ♪
  9.      oboroževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oboroževanje: oboroževalna tekma; zaustaviti oboroževalno tekmovanje / oboroževalna industrija ♪
  10.      oboroževánje  -a s (ȃ) glagolnik od oboroževati: omejiti oboroževanje; atomsko, jedrsko oboroževanje; tekma v oboroževanju ♪
  11.      oboroževáti  -újem nedov. (á ȗ) opremljati z orožjem: oboroževati vojake; delavci in kmetje so se začeli oboroževati; pren., ekspr. oboroževati se z znanjem; mladina se idejno in politično oborožuje ♪
  12.      oborožítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od oborožiti: skrbeti za oborožitev partizanskih enot, vojakov; stroški za oborožitev / atomska, jedrska, konvencionalna oborožitev 2. publ. orožje, bojna oprema: tovariši so se pomenkovali o njegovi oborožitvi; v napadu so izgubili skoraj vso oborožitev, med drugim tudi minomet ♪
  13.      oborožíti  -ím dov., oboróžil (ȋ í) opremiti z orožjem: oborožiti borce; oborožiti se za napad; oborožiti se z mitraljezom, avtomatskim orožjem, puško; četa se je dobro oborožila; pren., ekspr. oborožiti študente s potrebnim znanjem; za to potovanje se je oborožil s fotografskim aparatom in filmsko kamero ∙ ekspr. oborožiti se od nog do glave, do zob zelo dobro oborožèn -êna -o 1. deležnik od oborožiti: oboroženi borci, stražarji; dobro oborožena četa; ladja je oborožena s protiletalskim orožjem; oboroženo spremstvo; biti oborožen s puško, raketnim orožjem; dela se je lotil oborožen s potrebnim znanjem 2. pri katerem se uporablja orožje: oborožen napad; oborožena akcija ♦ voj. oborožen spopad spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade; oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; oborožena vstaja ♪
  14.      oborožítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oborožitev: oborožitvena tehnika / oborožitvena politika / oborožitvena industrija ♪
  15.      obotáva  -e ž (ȃ) zastar., v zvezi brez obotave brez obotavljanja: brez obotave odgovoriti, oditi ♪
  16.      obotávljanje  -a s (á) glagolnik od obotavljati se: zaradi obotavljanja so zamudili vlak; po krajšem obotavljanju je vstopil / brez obotavljanja narediti, odgovoriti / moti ga njegovo obotavljanje ♪
  17.      obotavljàv  -áva -o prid. (ȁ á) obotavljiv: obotavljav človek / stopal je zamišljeno, z obotavljavimi koraki obotavljávo prisl.: obotavljavo dvigniti roke; obotavljavo reči ♪
  18.      obotavljávec  -vca m (ȃ) kdor se (rad) obotavlja: pregovoriti, spodbuditi obotavljavce ♪
  19.      obotavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) obotavlja: obotavljiv človek / opisovanje junakovega obotavljivega vedenja / slišati je bilo obotavljivo trkanje obotavljívo prisl.: obotavljivo odgovoriti, sesti ∙ ekspr. obotavljivo je prihajal večerni hlad počasi ♪
  20.      obotavljívec  -vca m (ȋ) kdor se (rad) obotavlja: po naravi je bil obotavljivec ♪
  21.      obožávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. oboževati: vsi ga obožavajo / obožavati glasbo obožávan -a -o: obožavana ženska ♪
  22.      oboževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor koga obožuje: zavrnila je vse svoje oboževalce; imeti velik krog oboževalcev / oboževalec narave / oboževalec gledališča ljubitelj ♪
  23.      oboževálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki koga obožuje: imel je dosti oboževalk; to je darilo njegove oboževalke ♪
  24.      oboževánec  -nca m (á) ekspr. oboževan človek: srečala je svojega oboževanca / bil je atletski oboževanec vse šole ♪
  25.      oboževánje  -a s (ȃ) glagolnik od oboževati: oboževanje prijateljev; zdela se mu je vredna oboževanja / oboževanje narave ♪

   66.214 66.239 66.264 66.289 66.314 66.339 66.364 66.389 66.414 66.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA