Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (6.589-6.613)


  1.      stêreofotografíja  -e ž (ȇ-ȋ) fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije ♪
  2.      stêreofotogrametríja  -e ž (ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo ♪
  3.      stereográfski  -a -o prid. (ȃ) geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata ♪
  4.      stêreogramofón  -a m (ȇ-ọ̑) stereofonski gramofon: kupiti stereogramofon ♪
  5.      stêreokámera  -e ž (ȇ-ȃ) fot. stereoskopski fotografski aparat: fotografirati s stereokamero ♪
  6.      stêreokemíja  -e ž (ȇ-ȋ) kem. nauk o prostorski razporeditvi atomov v molekuli ♪
  7.      stêreomagnetofón  -a m (ȇ-ọ̑) stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom ♪
  8.      stereométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na stereometrijo: stereometrične metode / stereometrična konstrukcija, ponazoritev ♪
  9.      stereometríja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo ♪
  10.      stêreoplôšča  in stêreo plôšča -e ž (ȇ-ó) stereofonska plošča: kupuje samo stereoplošče ♪
  11.      stêreoposnétek  in stêreo posnétek -tka m (ȇ-ẹ̑) fot. stereoskopski posnetek: stereoposnetek luninega površja ♪
  12.      stereoskóp  tudi stereoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fot. optična priprava za gledanje stereoskopskih slik: gledati skozi stereoskop ♪
  13.      stereoskópski  -a -o prid. (ọ̑) fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari: stereoskopski posnetki / stereoskopski fotografski aparat fotografski aparat z dvema vzporednima lečama v taki razdalji, kot je med očmi ♪
  14.      stêreosprejèm  in stêreo sprejèm -éma m (ȇ-ȅ ȇ-ẹ́) stereofonski sprejem: stereosprejem koncerta ♪
  15.      stêreostúdio  -a m (ȇ-ú) stereofonski studio: oddajo so snemali v stereostudiu ♪
  16.      stereotíp  -a m (ȋ) knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek ♪
  17.      stereotípen  -pna -o prid. (ȋ) knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi ◊ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov ♪
  18.      stereotipêr  -ja m (ȇ) tisk. delavec, ki izdeluje stereotipe: zaposliti stereotiperja ♪
  19.      stereotipíja  -e ž (ȋ) 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje ♪
  20.      stereotipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. izdelovati stereotipe ♪
  21.      stereotipizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od stereotipizirati: stereotipiziranje navad; motilo ga je igralčevo stereotipiziranje vlog ♪
  22.      stereotipizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj stereotipno: stereotipiziral je svoj način slikanja; stereotipizirati navade stereotipizíran -a -o: stereotipizirani izrazi ♪
  23.      stereotípnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stereotipnega: stereotipnost izražanja, pisanja; njegovo ocenjevanje je bilo brez stereotipnosti ♪
  24.      sterí  -í ž mn. (ȋ ȋ) nar. prekmursko seneni drobir: kadila sta v papir zavite steri; kopel, obkladki iz steri ♪
  25.      sterílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni ∙ knjiž. sterilen zakon brez otrok 3. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen ◊ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov ♪

   6.464 6.489 6.514 6.539 6.564 6.589 6.614 6.639 6.664 6.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA