Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (65.864-65.888)



  1.      nožìč  tudi nôžič -íča m ( í; ó í) manjšalnica od nož: rezljati z nožičem / žepni nožič; nožič za papir
  2.      nožíček  -čka m () manjšalnica od nož(ič): rezati, strgati z nožičkom / žepni nožiček
  3.      nôžka  -e ž (ō) redko nogica: otrokove nožke / dekle je dvignilo svojo nožko
  4.      nóžnica  tudi nôžnica -e ž (ọ̑; ) 1. cevasta priprava za hranjenje, nošenje noža ali nožu podobnega orožja: potegniti bodalo, nož iz nožnice, zastar. iz nožnic; bajonetna nožnica 2. anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice: nožnica in maternica ◊ bot. (listna) nožnica razširjen spodnji del lista, ki obdaja steblo; med. izpirati nožnico; izcedek iz nožnice
  5.      nóžničen  tudi nôžničen -čna -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na nožnico: vojaku se je odtrgal nožnični jermenček / nožnično vnetje
  6.      nráv  in nràv nráva m (; á) zastar. 1. narava, čud: človek prepirljivega, šaljivega nrava / po svojem nravu je dober 2. nav. mn. navada: nravi tistega časa so bili zelo kruti / narodni nravi in običaji
  7.      nráv  -í ž () knjiž. 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: bila sta različne nravi / v njej se je prebujala ženska nrav; človek mirne, preračunljive nravi / ekspr. ona je lahke nravi / po svoji nravi je veseljak 2. morala, etika: nrav in pravo sta nepogrešljivi opori družbenega življenja ● knjiž. v romanu je prikazal čiste nravi Slovanov in pokvarjenost Bizantincev značaje; knjiž. vse bolj je spoznaval nrav malomestnega življenja posebnosti, značilnosti
  8.      nráven  -vna -o prid. (á ā) knjiž. moralen: a) z nravnega stališča je to sprejemljivo / nravno ravnanje, življenje / nravni nauk b) nravni propad, razkroj; držati se nravnih načel / ima izostren nravni čut / nravna neoporečnost / ta ženska je bila visoko nravna nrávno prisl.: živeti nravno; nravno zrel človek
  9.      n-ti  -a -o [ên- in nǝ̀-] štev. (; ǝ̏) mat. ki v zapovrstju ustreza poljubnemu naravnemu številu: n-ti koren; n-ta potenca; prim. n
  10.        medm. () star. no: nu, pomagaj ji / nu, da ste le začeli / nu, da, dobro se jim godi / nu, nu, kaj bi se jezil / nu, ali bo kaj / nu, pa na svidenje
  11.      núbuk  -a m () usnj. mehko, na pravi strani kosmateno usnje: čevlji iz nubuka
  12.      núcati  -am nedov. (ú) nižje pog. 1. potrebovati, rabiti: nucati denar za kaj / le pojdi, zdaj te res ne nucamo 2. koristiti, pomagati: zdravila so nucala / kaj mi nuca puška, če ne smem streljati ● nižje pog. kaj bi si jezik nucal, saj ga ne prepričaš kaj bi govoril, si z govorjenjem prizadeval doseči; nižje pog. fant, pamet nucaj, da ne bo narobe ravnaj, misli pametno, preudarno
  13.      núdelj  -na [dǝl] m (ú) 1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec: juha z nudeljni / rezati nudeljne 2. nar. koroško kuhana jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom: za malico so dobili nudeljne, kuhane slive in mošt / ajdovi nudeljni
  14.      núdenje  -a s (ú) glagolnik od nuditi: to bo omogočilo nudenje blaga boljše kakovosti / nudenje skrivališča, zatočišča / zaradi hitrega nudenja pomoči se je vse srečno končalo
  15.      núditi  -im, in nudíti in núditi -im nedov.; ú) 1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti 2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto // imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati 4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo ● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju ● zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
  16.      nudízem  -zma m () gibanje, ki se zavzema za nagoto, zlasti pri kopanju, športu: pristaš nudizma; možnosti za razvoj nudizma
  17.      núj  in nùj -te medm. (; ) star. izraža ukaz, spodbudo; daj: nuj, umij se; nujta, zapojta že / zastar. nujte ga vprašati vprašajte ga
  18.      núja  -e ž (ū) raba peša 1. sila, potreba: nuja nas sili, da to storimo; če je taka nuja, pa pohitimo / pisati, ustvarjati iz notranje nuje / nastala je nuja za delavce / brez nuje ne hodite ven po nepotrebnem 2. nujnost: tak ukrep je nuja / hrana je nuja našega obstoja / vsaka stvar ima svojo vzročno nujo ● knjiž., redko prostor se da z malo nuje preurediti z malo truda, prizadevanja
  19.      nújati  -am nedov. (ū) zastar. 1. dajati, nuditi: knjiga nam nuja zanimive podatke / nujati učencem priliko za razvedrilo / kaj mi nujaš v zameno ponujaš 2. siliti, spodbujati: razpoloženje noči ga je nujalo, da je tako mislil / v to ga je nujala lastna volja nújati se ponujati se, kazati se: čudoviti prizori so se nujali očem
  20.      nújen  -jna -o prid., nújnejši (ū) 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere 2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva 3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga ◊ filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; jur. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo nújno prisl.: nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš ♦ ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše
  21.      nukleáren  -rna -o prid. () jedrski: nuklearna energija / delati v nuklearnem inštitutu / nuklearna fizika / nuklearna elektrarna / nuklearno orožje / nuklearno oboroževanje
  22.      nukleárka  -e ž () žarg., elektr. jedrska elektrarna: graditi nuklearko
  23.      nukléol  in nukléolus -a m (ẹ̑) biol. gostejše okroglasto telesce v celičnem jedru; jedrce: zgradba nukleolov; kromosomi in nukleoli
  24.      nukleón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki nastopa v obliki protona ali nevtrona: nukleoni in nevtroni
  25.      núkleoproteín  -a m (-) biol., kem. organska spojina iz beljakovin in nukleinskih kislin

   65.739 65.764 65.789 65.814 65.839 65.864 65.889 65.914 65.939 65.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA