Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (64.739-64.763) ![](arw_left.gif)
- nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ȋ) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni ♪
- nèogróžen -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci ♪
- néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
- néokatolicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem ♪
- néokolonialízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
- neokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. okoren, neroden: neokoren človek / stare, neokorne puške ♪
- nèokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv ♪
- nèokŕnjen -a -o prid. (ȅ-r̄) ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva ♪
- nèokúžen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen ♪
- nèolíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka olike, vljudnosti: neolikan človek / neolikano vedenje ♪
- nèolíkanec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. neolikan človek: ne druži se s takimi neolikanci ♪
- neolítik -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik ♪
- neologízem -zma m (ȋ) lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena: uvajati neologizme ♪
- nèomadeževán -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna ∙ ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto ♪
- nèomahljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni omahljiv: neomahljiv človek; ostal je odločen in neomahljiv // star. trden, neomajen: njegov sklep je neomahljiv; neomahljivo zaupanje ♪
- nèomaján tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija ♪
- nèomájen -jna -o prid. (ȅ-ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost nèomájno prisl.: neomajno skleniti, verjeti kaj ♪
- nèomajljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neomajen: neomajljiv sklep / neomajljiva ljubezen, volja ♪
- nèomejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
- nèometán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni ometan: neometan zid; vselili so se v še neometano hišo ♪
- neomicín -a m (ȋ) farm. antibiotik proti boleznim črevesja in proti tuberkulozi ♪
- nèomíkanec -nca m (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka ♪
- nèomočljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) kem. ki se ne veže z vodo: olja so neomočljiva ♪
- nèomožèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena ♪
- néon -a m (ẹ̑) 1. kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ne: z neonom polnjene svetilne cevi 2. pog. fluorescenčna razsvetljava: v lokalu imajo neon ♪
64.614 64.639 64.664 64.689 64.714 64.739 64.764 64.789 64.814 64.839