Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (64.739-64.763)



  1.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  2.      nèogróžen  -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (-ọ̄; - -é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci
  3.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
  4.      néokatolicízem  -zma m (ẹ̑-) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem
  5.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu
  6.      neokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. okoren, neroden: neokoren človek / stare, neokorne puške
  7.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  8.      nèokŕnjen  -a -o prid. (-) ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva
  9.      nèokúžen  -a -o prid. (-) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen
  10.      nèolíkan  -a -o prid. (-) ki mu manjka olike, vljudnosti: neolikan človek / neolikano vedenje
  11.      nèolíkanec  -nca m (-) ekspr. neolikan človek: ne druži se s takimi neolikanci
  12.      neolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik
  13.      neologízem  -zma m () lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena: uvajati neologizme
  14.      nèomadeževán  -a -o prid. (-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečnaekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto
  15.      nèomahljív  -a -o prid. (- -í) ki ni omahljiv: neomahljiv človek; ostal je odločen in neomahljiv // star. trden, neomajen: njegov sklep je neomahljiv; neomahljivo zaupanje
  16.      nèomaján  tudi nèomájan -a -o prid. (-á; -ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija
  17.      nèomájen  -jna -o prid. (-ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost nèomájno prisl.: neomajno skleniti, verjeti kaj
  18.      nèomajljív  -a -o prid. (- -í) star. neomajen: neomajljiv sklep / neomajljiva ljubezen, volja
  19.      nèomejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajnogeom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan
  20.      nèometán  -a -o prid. (-á) ki ni ometan: neometan zid; vselili so se v še neometano hišo
  21.      neomicín  -a m () farm. antibiotik proti boleznim črevesja in proti tuberkulozi
  22.      nèomíkanec  -nca m (-) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka
  23.      nèomočljív  -a -o prid. (- -í) kem. ki se ne veže z vodo: olja so neomočljiva
  24.      nèomožèn  -êna -o prid. (- -é) navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena
  25.      néon  -a m (ẹ̑) 1. kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ne: z neonom polnjene svetilne cevi 2. pog. fluorescenčna razsvetljava: v lokalu imajo neon

   64.614 64.639 64.664 64.689 64.714 64.739 64.764 64.789 64.814 64.839  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA