Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (64.414-64.438) ![](arw_left.gif)
- nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati ♪
- nèizpodbójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba ♪
- nèizpolnítev tudi nèspolnítev -tve [u̯n] ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov ♪
- nèizpólnjen tudi nèspólnjen -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje ♪
- nèizpolnjevánje tudi nèspolnjevánje -a [u̯n] s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa ♪
- nèizpolnljív -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izpolniti: neizpolnljive želje / neizpolnljivi pogoji; ti ukazi so neizpolnljivi ♪
- nèizpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote ♪
- neizpremenjen ipd. gl. nespremenjen ipd. ♪
- nèizpríden tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizprijen: neizprideno dekle ♪
- nèizpríjen tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle ♪
- nèizrábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen ♪
- nèizrabljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izrabiti: neizrabljivi energetski viri / plošče so trdne, skoraj neizrabljive ♪
- nèizračunljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izračunati: zdelo se mu je, da je to na pamet neizračunljivo / knjiž. njegov vpliv na ljudi je neizračunljiv ♪
- nèizravnán tudi nèzravnán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izravnan: neizravnana tla / neizravnana nasprotja so jo mučila / v letošnjem letu sta bila uvoz in izvoz neizravnana ♪
- nèizrázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega ♪
- nèizrazít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje ∙ iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen nèizrazíto prisl.: neizrazito igrati ♪
- nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
- nèizrážen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izražen, ni izrečen: med njima je vladalo tiho, neizraženo čustvo / mučil ga je neizražen dvom ♪
- neizrécen -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel ♪
- nèizrečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli ♪
- neizréčen -čna -o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok ♪
- neizrečèn -êna -o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek ♪
- nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega ♪
- nèizročljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izročiti: neizročljivo pismo ♪
- nèizterljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne da izterjati: neizterljivi dolgovi ♪
64.289 64.314 64.339 64.364 64.389 64.414 64.439 64.464 64.489 64.514