Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (64.114-64.138) 
- nèaktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka aktivnosti, dejavnosti: neaktiven član skupnosti; odbor je preveč neaktiven ◊ ekon. neaktivni denar denar, ki začasno ni v prometu; kem. neaktivni plin inertni plin ♪
- nèaktuálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni aktualen: obravnavana snov je neaktualna / dramska dela te vrste so bila takrat neaktualna ♪
- nèakutíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni akutiran: neakutiran samoglasnik ♪
- nèalkohólik -a m (ȅ-ọ́) kdor ni alkoholik: vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik; vztrajen nealkoholik; alkoholiki in nealkoholiki ♪
- nèalteríran -a -o prid. (ȅ-ȋ) muz., v zvezi nealterirani ton ton, ki ni kromatično zvišan ali znižan ♪
- nèambiciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki mu manjka ambicioznosti, ambicij: neambiciozni ljudje / neambiciozni načrti ♪
- neándertalec -lca [der in dǝr] m (á) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena: najdišče neandertalcev ♪
- nèangažíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni angažiran, ni vključen v kaj: neangažirani člani društva / družbeno neangažirana umetnost // publ., v zvezi z država neuvrščen, nevezan: krepiti sodelovanje z neangažiranimi državami ♪
- nèangažíranje -a s (ȅ-ȋ) publ. neangažiranost: njegovo neangažiranje pri delu / politika neangažiranja neuvrščenosti, nevezanosti ♪
- nèapetíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje ♪
- nèartikulíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni artikuliran: artikulirani in neartikulirani glasovi; neartikuliran govor ♪
- nèažúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ) adm. ki ni ažuren: neažurno knjigovodstvo ♪
- nèbárven -vna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od barvnega: barvne in nebarvne kovine ♪
- nèbélec -lca m (ȅ-ẹ̑) kdor ni bele rase: boj za enakopravnost belcev in nebelcev ♪
- nében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok ♪
- nèberljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nečitljiv: podpis je neberljiv / ekspr. roman se ji je zdel dolgočasen, neberljiv ♪
- nebína -e ž (í) bot. divja ali vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, Aster: marjetice in nebine / alpska nebina alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus ♪
- nèbít -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: razmišljati o svoji biti ali nebiti; umik v nebit ♪
- nèbíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno ♪
- nèbítje -a s (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja // kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem ♪
- nèbivajóč tudi nèbivajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega ♪
- nèbívanje -a s (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja: odločiti se za bivanje ali nebivanje; pojem nebivanja ♪
- nèblág -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom ♪
- nèblagóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od blagovnega: dohodki od neblagovnega prometa so se precej povečali; neblagovne storitve / neblagovna menjava, proizvodnja ♦ ekon. neblagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da ne proizvaja za tržišče ♪
- nébnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic // parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici ♪
63.989 64.014 64.039 64.064 64.089 64.114 64.139 64.164 64.189 64.214 
