Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (6.376-6.400)
- Stáufferjev -a -o [štaufer-] prid. (ā) strojn., v zvezi Staufferjeva mazalka mazalka, ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo ♪
- stáv -a m (ȃ) žarg., voj. položaj, drža: streljati iz ležečega stava ♪
- stáva -e ž (ȃ) 1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo // kar dá, plača tisti, čigar trditev ni pravilna: plačati stavo; stavo so zapili; visoka stava 2. igra na srečo, pri kateri se z vplačilom določenega zneska pridobi pravica do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: stava je zaključena; stave na konjskih dirkah / športna stava // znesek, ki se vplača pri tej igri: podvojiti, vplačati stavo 3. glagolnik od staviti: stava na tega konja se je izplačala / stava peči je počasi napredovala 4. nar. zahodnoštajersko skupina navadno osmih pokonci postavljenih snopov: veter je podrl stavo pšenice; postavljati snope v stave 5. lingv. vrstni red skladenjskih enot v stavku: navadna stava;
obrnjena stava / napačna stava ločil napačen položaj v besedilu ● nar. koroško kupiti dve stavi zimskega perila garnituri; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; zastar. odgovarjati v kratkih stavah stavkih; kot za stavo dela kot za stavo hitro, pridno; sonce pripeka kot za stavo močno, zelo; vozi kot za stavo zelo hitro ◊ les. skupina navpično postavljenih, zgoraj navzkriž zloženih desk ♪
- stávba -e ž (ȃ) 1. objekt, ki ima stene in streho: stavba se že podira; graditi, obnavljati stavbo; stanovati v pritlični stavbi; betonska, lesena stavba; poslovna, stanovanjska stavba; pravokotna stavba; stavba pošte; notranjost stavbe; skupina stavb; dohod v stavbo; prostor pred stavbo 2. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: razčleniti idejno stavbo romana / z oslabljenim pomenom: enakopravnost vseh narodov mora biti temelj naše družbene stavbe družbe; nastajajoče meščanstvo je omajalo stavbo fevdalizma 3. knjiž., v zvezi vrhnja stavba nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in vrhnjo stavbo / idejna, politična, pravna vrhnja stavba ◊ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča; čeb. stavba satja položaj satov glede na žrelo pri naravno grajenem satju; soc. vrhnja stavba družbe organizacijske in
duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti ♪
- stavbár tudi stávbar -ja m (á; ȃ) nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji: cerkev je zgradil znan stavbar; stavbar mostu ∙ zastar. bil je stavbar, kipar in pesnik, zato je veliko razmišljal o estetiki arhitekt ♪
- stavbárnica -e ž (ȃ) nekdaj skupnost stavbarjev, kamnosekov, sodelujočih pri gradnji večje cerkve: katedralna stavbarnica ♪
- stavbárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavbarnico: stavbarniška pravila / stavbarniška skupnost ♪
- stavbárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stavbarje ali stavbarstvo: stavbarska umetnost / živahna stavbarska dejavnost / stavbarsko podjetje gradbeno podjetje ♪
- stavbárstvo -a s (ȃ) 1. umetnost oblikovanja prostora: razvoj sodobnega stavbarstva; kiparstvo, slikarstvo in stavbarstvo // veda o tem: predavati stavbarstvo 2. skupek arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: antično, baročno stavbarstvo / kozolec je značilen za slovensko ljudsko stavbarstvo ♪
- stávben -bna -o in stávben -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na stavbo: stavbno pročelje / stavbni les les za lesene konstrukcije v stavbi; stavbni mizar mizar, ki izdeluje stavbno pohištvo; stavbno pohištvo okna, vrata 2. gradben: živahna stavbna dejavnost / stavbni material / stavbno podjetje ♦ grad. stavbna jama jama, ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; gradbena jama ♪
- stávbenik -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah lastnik gradbenega podjetja: s stavbenikom, ki mu bo zidal hišo, se je že dogovoril 2. knjiž. gradbenik, arhitekt: po poklicu je stavbenik ♪
- stávbeništvo -a s (ȃ) knjiž. gradbeništvo, arhitektura: v stavbeništvu so dosegli velike uspehe ♪
- stávbica -e ž (ȃ) manjšalnica od stavba: sredi trga stoji okrogla stavbica ♪
- stavbínec -nca m (ȋ) ročni gradbeniški delavec; gradbinec: stavbinci so svoje delo že končali; stavbinci in kovinarji ♪
- stavbínski -a -o prid. (ȋ) gradben: začetek stavbinskih del / stavka stavbinskih delavcev / stavbinski les stavbni les ∙ zastar. stavbinski spomeniki arhitekturni ♪
- stavbínstvo -a s (ȋ) gradbeništvo: zaposlen je v stavbinstvu; rudarstvo, gozdarstvo in stavbinstvo ∙ zastar. ljubljansko baročno stavbinstvo ljubljanska baročna arhitektura ♪
- stavbíšče -a s (í) gradbena parcela: poiskati primerno stavbišče ∙ ekspr. središče mesta je postalo pravo stavbišče gradbišče ♪
- stávček -čka m (ȃ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od stavek: napisati nekaj kratkih stavčkov 2. rib. vaba z mrtvo ribico na kovinskem ogrodju za lovljenje večjih rib: loviti na stavček ♪
- stávčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavek: stavčna zgradba / zapletene stavčne zveze / stavčni člen sintaktična enota v stavku; stavčni poudarek; stavčna analiza; stavčna fonetika; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih ♪
- stávčnofonétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na stavčno fonetiko: raziskovati stavčnofonetične pojave ♪
- stávec -vca m (ȃ) tisk. kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje: stavci in korektorji / ročni, strojni stavec ♪
- stávek -vka m (ȃ) 1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov ♦ lingv. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan
povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek 2. muz. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka // oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode // tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek 3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek 4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov 5. elektr. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave:
izvršilni, vhodni stavek; logični stavek 6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice ♪
- stáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavljenje ali stavo: stavni postopek / stavni stroj stroj, na katerem se izdeluje stavek za tiskanje / stavni listek listek, na katerega se pri stavi označi to, na kar se stavi; stavna vsota ♪
- stavíšče -a s (í) star. gradbišče: pripeljati les na stavišče ∙ star. kupiti stavišče za hišo gradbeno parcelo ♪
- stavítelj -a m (ȋ) zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale ♪
6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476