Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (62.764-62.788)


  1.      na...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno ♪
  2.      nàa  [tudi naka s k, izgovorjenim v grlu] medm. (ȁ) pog. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: naa, tega ne morem napraviti; da bi se vas bal? Naa 2. izraža podkrepitev trditve: naa, tako pa ne bo šlo ♪
  3.      naapríliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. prevarati, ukaniti za prvi april: pošteno si me naaprilil; dati, pustiti se naapriliti ♪
  4.      nabádanje  -a s (ȃ) glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice; paličica za nabadanje ♪
  5.      nabádati  -am nedov. (ȃ) z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole ∙ ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati ♪
  6.      nabájati  -am dov. (ȃ) knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega: vse mu verjame, kar ji nabaja; stara mati jim je nabajala čudovite stvari ♪
  7.      nabárvati  -am dov. (ȃ) dati, nanesti barvo: nabarvati si brke / ekspr. premočno si se nabarvala naličila ♪
  8.      nabáva  -e ž (ȃ) oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: ta oddelek skrbi za nabavo; nabava blaga, reprodukcijskega materiala; nabava in prodaja / opravljati nabavo; brezplačno popravilo v določenem roku po nabavi // nabavni oddelek: šef nabave / za to skrbi nabava // nav. ekspr. nakup, preskrba: misliti je treba na nabavo ozimnice / podjetje opravlja nabavo potnih listov ♪
  9.      nabáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na nabavo: nabavni stroški so visoki / nabavna in prodajna cena; nabavna vrednost / nabavni oddelek; nabavni referent; nabavna in prodajna služba; nabavno-prodajna zadruga; sam.: pog. ali je nabavni že odšel nabavni referent ♪
  10.      nabáviti  -im dov. (á ȃ) oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material; nabaviti in prodati // nav. ekspr. kupiti, preskrbeti: nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list nabávljen -a -o: prevoz nabavljenega materiala ♪
  11.      nabavljáč  -a m (á) kdor opravlja nabavo: razpisali so delovno mesto nabavljača / ekspr. žena je bolna, pa sem jaz za nabavljača ♪
  12.      nabavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nabavljanje: on ima dobre nabavljalne zveze / nabavljalna zadruga nabavna zadruga ♪
  13.      nabávljanje  -a s (á) glagolnik od nabavljati: nabavljanje materiala, surovin ♪
  14.      nabávljati  -am nedov. (á) oskrbovati se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabavljati material, surovine; nabavljati na domačem tržišču / za poslovalnico nabavlja poslovodja // nav. ekspr. kupovati, preskrbovati: nabavljati meso, mleko ♪
  15.      nabelíti  in nabéliti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. z beljenjem priti do določene količine česa, navadno platna: dekleta so nabelila balo platna 2. deloma obeliti: nabeliti drevo ♪
  16.      naberáčiti  -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha; kar naberači, vse zapije ♪
  17.      nabijáč  -a m (á) 1. grad. priprava za nabijanje, zbijanje zemlje, betona: nabijati beton z nabijačem / ročni, strojni nabijač 2. knjiž. nabojnik: skrbno je pregledal zapirač in nabijač 3. kdor kaj nabija: nabijač obročev ♪
  18.      nabijálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj nabija: nabijati smodnik z nabijalno palico ♪
  19.      nabijálnik  -a m (ȃ) 1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev 2. voj. nabojnik ♪
  20.      nabíjanje  -a s (í) glagolnik od nabijati: nabijanje obročev na sode; palica za nabijanje pušk / ves dan je odmevalo nabijanje topov / stroj za nabijanje betona, zemlje / njegovo nabijanje po klavirju ga zelo moti ♪
  21.      nabíjati  -am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe // pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal / nabijati žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje // polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati 3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo // s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači 4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan 5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra / srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo // redko tepsti, pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji 6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo 7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti ● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja ♪
  22.      nabíra  -e ž (ȋ) star. nabiranje, zbiranje: nabira novih članov je uspela / nabira ljudskih pesmi / pri nabiri je bil potrjen k mornarici pri naboru ♪
  23.      nabiráč  -a m (á) nabiralec: nabirači prostovoljnih prispevkov ♪
  24.      nabirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj nabira: nabiralci brusnic, zdravilnih zelišč / nabiralec oglasov ♦ zgod. mostiščarji so bili še lovci in nabiralci // star. zbiralec: nabiralec ljudskih pesmi / nabiralec novcev, umetnin ♪
  25.      nabirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nabiranje: nabiralne košare so se hitro polnile / nabiralna vnema popušča / velik uspeh nabiralne akcije ◊ zgod. nabiralno gospodarstvo gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano; žel. nabiralni vlak vlak, ki prevaža tovor med postajami ♪

   62.639 62.664 62.689 62.714 62.739 62.764 62.789 62.814 62.839 62.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA