Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (61.064-61.088)



  1.      medlévati  -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) star. medleti: v jeseni rastline medlevajo / ona medleva po njem
  2.      medlévica  -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici
  3.      medlíca  -e [med in mǝd] ž (í) 1. fot. matirano steklo na zadnji ali zgornji strani fotografskega aparata za naravnavo ostrine slike: na medlici dobiti ostro sliko 2. min. rudnina, ki ima medel sijaj: bakrova medlica
  4.      medlíka  -e [med in mǝd] ž (í) ekspr. izčrpan, slaboten človek: Če bi bili medlika in mehkužne narave, se vam ne bi bilo ničesar bati (H. Balzac - O. Župančič)
  5.      medlíti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì ( í) knjiž. delati kaj zmedeno, nejasno: ne verjemi prividom, ki ti medlijo razsodnost ◊ les. medliti les matirati
  6.      medlo... 1 [med in mǝd] prvi del zloženk, knjiž. nanašajoč se na medel: medlobeseden, medlosrčnež
  7.      medlo... 2 [med in mǝd] prvi del zloženk, kakor medlosijoč, medlozelen ipd., gl. medel
  8.      medlôba  -e [med in mǝd] ž (ó) redko medlost: medloba mu je prevzela telo
  9.      medlôben  -bna -o [med in mǝd] prid. (ó ō) redko medlikast: medloben dan
  10.      mêdmet  -éta mẹ́) lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti
  11.      medméten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medmet: medmetna raba / medmetni stavek stavek, izražen s samim medmetom
  12.      medmórje  -a s (ọ̑) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema: narediti prekop čez medmorje
  13.      mèdmožgáni  -ov m mn. (-) anat. srednji in spodnji del velikih možganov
  14.      mèdnacionálen  -lna -o prid. (-) publ. ki je, obstaja med narodi kake države: glavni predmet razprave je bilo vprašanje mednacionalnih odnosov v državi; poglabljati mednacionalno sodelovanje
  15.      mèdnároden  -dna -o prid. (-á) publ. meddržaven, mednacionalen: mednarodni pogovori / mednarodni odnosi v Belgiji
  16.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik
  17.      mednárodnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno
  18.      mednárodnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na mednarodno pravo: mednarodnopravni predpisi / mednarodnopravne obveznosti
  19.      mednóžje  -a s (ọ̑) knjiž. mesto med nogami: le krpica blaga ji je pokrivala mednožje / konj se je otepal muh, ki so mu silile v mednožje
  20.      médo  -ta m (ẹ̑) otr. medvedek, medved: medo je njena najljubša igrača
  21.      medóčje  -a s (ọ̑) knjiž. mesto med očmi: kamen mu je priletel naravnost v medočje
  22.      medojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) ekspr., redko 1. kdor rad je med: ta je velik medojed 2. medved
  23.      medôknica  in medóknica -e ž (; ọ̑) nav. mn. zastor med notranjim in zunanjim oknom: potegniti, spustiti medoknice; sonce je posvetilo skozi režo v lesenih medoknicah
  24.      medolízec  -zca m () ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec
  25.      medovít  -a -o prid. () čeb. ki daje med, medičino: medovita rastlina

   60.939 60.964 60.989 61.014 61.039 61.064 61.089 61.114 61.139 61.164  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA