Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (6.101-6.125)


  1.      sršenják  -a m (á) nar. sršenje gnezdo: razdreti sršenjak ♪
  2.      sršênje  -a s (é) glagolnik od sršeti: sršenje isker ♪
  3.      sršénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sršene: sršenji pik; uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj ∙ ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi ♪
  4.      sršénov  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na sršene: sršenov strup ∙ ekspr. vas je postala pravo sršenovo gnezdo vaščani so nezadovoljni, razdraženi; ekspr. dregniti v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
  5.      sršéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo // jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid sršèč -éča -e: sršeč pogled; sršeča dlaka ♪
  6.      sŕšiti  -im nedov. (ŕ r̄) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti ∙ ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem sŕšiti se ekspr. izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali ♪
  7.      sŕt  -a m (ȓ) zool. srt ž: slanikovi srti ♪
  8.      sŕt  -í ž (ȓ) zool. viličasta ribja koščica: hrbtenica, rebra in srti ♪
  9.      sŕž  -í tudi -i ž (ȓ) knjiž. 1. navadno s prilastkom bistvo, jedro: delo je srž njegovega življenja; prodreti v srž problema / v srži je ostal romantik 2. redko stržen, sredica: delati kroglice iz bezgove srži ♪
  10.      st  [śt in t] medm. pst: st, nekdo prihaja ♪
  11.      stabílen  -lna -o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar 2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme 3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj 4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen ◊ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča stabílno prisl.: stabilno stati ♪
  12.      stabilizácija  -e ž (á) glagolnik od stabilizirati: stabilizacija ladje / stabilizacija rakete / prizadevanja za stabilizacijo gospodarskega položaja ♪
  13.      stabilizacíjski  tudi stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje ♪
  14.      stabilizátor  -ja m (ȃ) teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku; ladijski stabilizator; stabilizator letala ♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi ♪
  15.      stabilizátorski  -a -o prid. (ȃ) stabilizacijski: stabilizatorske naprave na ladji / stabilizatorska prizadevanja ♪
  16.      stabilizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od stabilizirati: stabiliziranje političnega položaja / stabiliziranje cen ♪
  17.      stabilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit // publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo ◊ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi stabilizíran -a -o: stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere ♪
  18.      stabílnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stabilnega: stabilnost omare / preizkušati stabilnost letala pri velikih hitrostih / publ. stabilnost gospodarskega, političnega položaja / stabilnost značaja / čustvena stabilnost ◊ grad. lastnost gradbene konstrukcije, da lahko prenaša obremenitve ♪
  19.      stabílnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stabilnost: reševati stabilnostne probleme / stabilnostne razmere na cesti se hitro spreminjajo ♪
  20.      staccáto  [-aka-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika ♪
  21.      stacionáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit 2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajni ◊ fiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju ♪
  22.      stacioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od stacionirati: načrti o stacioniranju raket / stacioniranje vojaških enot ♪
  23.      stacionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali ♪
  24.      stádij  -a m (á) pri starih Grkih dolžinska mera, približno 200 m: tek na en stadij ♪
  25.      stádij  in štádij -a m (á) navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju; odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju; rak v zadnjem stadiju; razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje / kapitalizem je prešel v stadij imperializma; stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij // knjiž. stanje: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti ♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic ♪

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA