Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (60.789-60.813)



  1.      márker 2 -ja m (ā) aer. radijski oddajnik, ki oddaja signale navpično, za označevanje oddaljenosti od piste pri pristajanju
  2.      markêr  -ja m () 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker ◊ agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje
  3.      márket  -a m () trg. samopostrežna trgovina, samopostrežba
  4.      marketéndar  -ja m (ẹ̄) nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža
  5.      marketéndarica  -e ž (ẹ̄) nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža
  6.      márketing  -a m () publ. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča: razvijati marketing; prednosti, problemi marketinga / vodja marketinga
  7.      markí  -ja m () zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode: postal je marki; angleški, francoski marki
  8.      márkica  -e ž () manjšalnica od marka: niti markice ne zapravi po nepotrebnem / na vozovnico lepi vsak mesec posebne markice / krava ima markico
  9.      markíranje  -a s () glagolnik od markirati: markiranje gorskih poti / markiranje rib za raziskovanje / markiranje delovne vneme
  10.      markírati  -am nedov. in dov. () 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navideznogled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih
  11.      markíren  -rna -o prid. () ki se uporablja za markiranje: markirne zastavice
  12.      markíz  -a m () zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode: postal je markiz; angleški, španski markiz
  13.      markíza  -e ž () 1. zlasti v Angliji in Franciji žena ali hči markija: francoska markiza; s to damo ravna kakor s kako markizo 2. arhit. majhna streha nad vhodom, balkonom, izložbenim oknom: izložbe z markizami
  14.      markizét  -a m (ẹ̑) tekst. tanka prozorna tkanina v sukljani vezavi za zavese in ženske bluze: bluza iz markizeta
  15.      marljív  -a -o prid., marljívejši ( í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela marljívo prisl.: marljivo delati, se učiti
  16.      marmeláda  -e ž () razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
  17.      marmeláden  -dna -o prid. () nanašajoč se na marmelado: marmeladni kozarci ♦ gastr. marmeladni nadev
  18.      mármor  -ja m (á) kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu: lomiti, pridobivati marmor; izklesati kip iz marmorja; sedel je mirno, kot bi bil iz marmorja / obložiti steno z marmorjem / beli, črni, žilnati marmor; kararski, podpeški marmor ♦ petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn kalcita in dolomita
  19.      marmorácija  -e ž (á) glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve
  20.      mármoren  -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota
  21.      marmorírati  -am nedov. in dov. () z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev marmoríran -a -o: marmorirana talna obloga; marmorirane platnice ♦ agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju
  22.      mármorjev  -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik
  23.      mármornat  -a -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče // tak kot pri marmorju: marmornata belina
  24.      marmótica  -e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec
  25.      márnja  -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje

   60.664 60.689 60.714 60.739 60.764 60.789 60.814 60.839 60.864 60.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA