Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (6.076-6.100)



  1.      srobótast  -a -o prid. (ọ̑) podoben srobotu: srobotasto deblo
  2.      srobóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom
  3.      srobotína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje
  4.      srobótje  -a s (ọ̑) srobotova stebla, srobot: srobotje mu je zapiralo pot; robidovje in srobotje
  5.      srobotovína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje
  6.      sŕp  -a m () orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev: klepati, nabrusiti srp / tam žanjejo še s srpom ● ekspr. za srp sem prestara za žetev; ekspr. pri srpu se ni nobene ustrašila najhitreje je žela; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec; srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma
  7.      sŕp  -a -o tudiprid. ( ŕ) star. srep, jezen: imeti srp pogled; srpe oči sŕpo tudi srpó prisl.: srpo gledati predse, v tla
  8.      srpáča  -e ž (á) nar. 1. srp: žanjice so odložile srpače 2. klestilnik: klestiti veje s srpačo
  9.      sŕpan  -ána tudi -a tudi srpàn -ána m ( á, ; á) star., v zvezah: mali srpan julij; veliki srpan avgust
  10.      srpárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje srpov: dela v srparni
  11.      sŕpast  -a -o prid. () podoben srpu: žival s srpastimi kremplji; srpast nož / srpast mesec med oblaki / srpasta oblika ◊ bot. srpasta meteljka lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetjih in ukrivljenimi stroki, Medicago falcata; vet. srpasti rep psa sŕpasto prisl.: srpasto ukrivljeni rogovi
  12.      srpàt  -áta -o prid. ( ā) pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi
  13.      sŕpek  -pka m () manjšalnica od srp: žeti s srpkom
  14.      srpéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. srepo gledati: oči so srpele v nebo; jezno je srpel vanj ● star. svila ji je srpela pod prsti šumela, šuštela srpèč -éča -e: srpeče oko
  15.      srpíca  -e ž (í) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pleti s srpico / nasaditi srpico
  16.      srpìč  -íča m ( í) manjšalnica od srp: žeti ajdo s srpičem
  17.      sršáj  -a m () bot. praprot s šopasto razvrščenimi dlanasto ali pernato deljenini listi, Asplenium: jelenov jezik in sršaj / rjavi sršaj
  18.      sŕšast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje
  19.      sršát  -áta -o prid. ( ā) ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje; sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče
  20.      sršáti  -ím nedov. (á í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši ● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
  21.      sršàv  -áva -o prid. ( á) ki srši: sršavi brki; sršava brada, dlaka ● knjiž. gledal je sršave konje mršave
  22.      sršèn  in sršén in sŕšen -éna m ( ẹ́; ẹ̑; ŕ ẹ́) velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo; razdražiti sršene; čmrlji in sršeni; gleda kot sršen; hud kot sršen ∙ knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno
  23.      sršénar  -ja m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: ličinke sršenarja 2. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z osami, sršeni, Pernis apivorus: kanja in sršenar
  24.      sršénast  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. zelo zbadljiv, razdražljiv: zakaj si danes tako sršenast; sršenasta ženska; vsa sršenasta je hodila okrog / o novi knjigi je napisal sršenasto kritiko ∙ ekspr. sršenast pogled zelo jezen, nejevoljen; ekspr. odšel je sršenaste volje razdražen, slabe volje sršénasto prisl.: sršenasto pogledati
  25.      sršéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko sršiti: nestrpno je čakal in sršenil obrvi / ženske so se sršenile

   5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA