Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (60.589-60.613)



  1.      maloprodája  -e ž () trg. prodaja na drobno: kmetijska zadruga se ukvarja tudi z maloprodajo vina / cena izdelka v maloprodaji / stvar se prodaja v maloprodajah v trgovinah na drobno
  2.      maloprodájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na maloprodajo: maloprodajni prometni davek; maloprodajna cena cena na drobno / trgovsko podjetje z razširjeno maloprodajno mrežo / maloprodajna trgovina
  3.      malôra  in malóra -e ž (; ọ̑) nar. zahodno, v zvezah: podjetje je šlo v maloro je propadlo; poslati koga v maloro zelo grobo ga zavrniti
  4.      malôra  in malóra medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: malora, kako sem ga polomil
  5.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti
  6.      malôten  -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja
  7.      maloúmen  -mna -o prid. (ú ū) evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje maloúmno prisl.: zakaj si se tako maloumno napil
  8.      malovážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim malovážno prisl.: malovažno kaj reči
  9.      malovédnež  -a m (ẹ̑) star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež
  10.      malovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju 2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje malovérno prisl.: maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti
  11.      malovérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. maloveren človek: nekateri maloverneži so izgubili pogum; prepričal je še zadnje maloverneže
  12.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka
  13.      malovrédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. malovreden človek: ne verjemi temu malovrednežu
  14.      malovrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: spoznati se z malovrednico
  15.      málta  -e [t in lt] ž () gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa
  16.      máltar  -ja [t in lt] m () redko kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja // slabš. zidar: šel je med maltarje
  17.      maltárka  -e [tudi t] ž () posoda za malto: zajeti iz maltarke
  18.      maltáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka
  19.      málten  -tna -o [t in lt] prid. () nanašajoč se na malto: maltne plasti na steni / maltno vezivo
  20.      maltežàn  in maltežán -ána m ( á; ) rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji
  21.      maltón  -a m (ọ̑) grad. toplotnoizolacijski material iz malte in nasekljane slame: plast maltona; podlaga za pod iz maltona
  22.      maltóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, pridobljen iz škroba, sladni sladkor
  23.      maltretíranje  -a s () knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor
  24.      maltretírati  -am nedov. () knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene
  25.      maltuzianízem  -zma m () soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma

   60.464 60.489 60.514 60.539 60.564 60.589 60.614 60.639 60.664 60.689  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA