Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (60.339-60.363) 
- madôna in madóna medm. (ȏ; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: o madona, tu se bomo pa že najedli 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madona sveta, da človek nima vsaj malo miru 3. izraža podkrepitev trditve: madona, smo utrujeni ♪
- madônati -am in madónati -am nedov. (ȏ; ọ̑) ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati ♪
- madônca in madónca medm. (ȏ; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: madonca, kako je lep 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madonca, spet smo na slabšem 3. izraža podkrepitev trditve: madonca, smo utrujeni ♪
- madrigál -a m (ȃ) muz. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali // lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal ♪
- madrigálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi ♪
- madrón -a m (ọ̑) nar. krčevite bolečine v trebušnih organih: zgrabil ga je madron / umreti od madrona ♪
- madžáriti -im nedov. (ā ȃ) madžarizirati: madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem ♪
- madžarizácija -e ž (á) glagolnik od madžarizirati: nasilna madžarizacija ♪
- madžarízem -zma m (ȋ) lingv. element madžarščine v kakem drugem jeziku: madžarizmi v prekmurskem narečju ♪
- madžarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo ♪
- madžarón -a m (ọ̑) slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron ◊ zgod. madžaron na Hrvatskem, sredi 19. stoletja pristaš hrvatsko-ogrske stranke ♪
- máfija -e ž (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija: člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili; za ugrabitev otroka sumijo mafijo; nasilja mafije / ameriška mafija 2. slabš. skupina ljudi, ki podtalno deluje: ti ljudje so mafija ♪
- mág -a m (ȃ) 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magov 2. knjiž. čarovnik: mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede ♪
- magári prisl. (ȃ) pog., ekspr. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč dinarjev tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »ali bi ga požirek?« »Magari« 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »vstani, ura je že sedem.« »Magari devet« ♪
- magazín tudi magacín -a m (ȋ) 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. v nekaterih deželah blagovnica, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin ◊ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo ♪
- magazinêr tudi magacinêr -ja m (ȇ) redko skladiščnik ♪
- magazinírati tudi magacinírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko uskladiščiti: magazinirati pošiljko moke ♪
- magdaléna -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami ♪
- magdalénka -e ž (ẹ̑) rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk ◊ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija ♪
- mágičen -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata ◊ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad.
magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost ♪
- magíja -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
- magíjec -jca m (ȋ) knjiž., redko mag: modrost magijcev / magijec s čarovno palico čarovnik ♪
- mágik -a m (á) knjiž. 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magikov 2. čarovnik: nastop magika ♪
- mágma -e ž (ȃ) geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme ♪
- mágna kárta mágne kárte in mágna chárta mágne chárte [kar-] ž (ȃ-ȃ) vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta ♪
60.214 60.239 60.264 60.289 60.314 60.339 60.364 60.389 60.414 60.439 
