Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (59.914-59.938)


  1.      ljudnàt  -áta -o in ljúdnat -a -o prid. (ȁ ā; ȗ) star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi ♪
  2.      ljudomíl  -a -o prid. (ȋ ȋ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje ♪
  3.      ljudomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. morilski: ljudomorne roke ♪
  4.      ljudomŕzen  -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar ♪
  5.      ljudomŕznež  -a m (ȓ) nav. ekspr. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: spremenil se je v ljudomrzneža ♪
  6.      ljudomŕznik  -a m (ȓ) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik ♪
  7.      ljudovláda  -e ž (ȃ) star. republika: Rim za časa ljudovlade // demokracija: zahteve po enakopravnosti in ljudovladi ♪
  8.      ljudožêr  in ljudožér -a m (ȇ; ẹ̑) redko ljudožerec: tisti prebivalci so ljudožeri ♪
  9.      ljudožêrec  in ljudožérec in ljudožŕc -rca m (ȇ; ẹ̑; ȓ) človek, ki jé človeško meso: grozeči obrazi ljudožercev ♪
  10.      ljudožêrka  in ljudožérka in ljudožŕka -e ž (ȇ; ẹ̑; ȓ) ženska oblika od ljudožer(ec): ljudožerci in ljudožerke ♪
  11.      ljúljka  -e ž (ȗ) med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi: puliti ljuljko; na tej njivi je precej ljuljke; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega ♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne ♪
  12.      ljút  -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši ♪
  13.      lób  -a m (ọ̑) šport., pri igri z žogo udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca ♪
  14.      lobánja  -e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo 2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja ♪
  15.      lóbati  -am dov. in nedov. (ọ̑) žarg., šport., pri igri z žogo udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca: dobro zna lobati / lobati vratarja ♪
  16.      lobélija  -e ž (ẹ́) vrtn. nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia: vsejati lobelije ♪
  17.      lóbi  in lóbby -ja [lobi] m (ọ̑) publ. neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese: vpliv lobija / finančni, gospodarski lobi ♪
  18.      lobôda  -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis ♪
  19.      lobodíka  -e ž (í) bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika ♪
  20.      lobôdnica  -e ž (ȏ) nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae ♪
  21.      locánj  -a m (ȃ) nar. locen: košara s polomljenim locanjem ♪
  22.      locánja  -e ž (ā) nar. dolenjsko košara z locnom ♪
  23.      lôcen  -cna m (ó) 1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen // kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen 2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen 3. redko zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen ◊ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga ♪
  24.      locíranje  -a s (ȋ) glagolnik od locirati: lociranje šolske stavbe zunaj naselja ♪
  25.      locírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. 1. postaviti, namestiti kaj na določen kraj: knjižnico so locirali sredi mesta; locirati industrijo ob prometnih žilah; pren. te kriterije lociram na znanstveno področje 2. določiti kraj, prostor za postavitev, namestitev česa: locirati ceste, parke in zelenice locíran -a -o: motel je lociran ob najbolj prometni cesti; predvidena za gradnjo in že locirana je bila tudi postaja žičnice; praktično locirani prostori ♪

   59.789 59.814 59.839 59.864 59.889 59.914 59.939 59.964 59.989 60.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA