Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (5.976-6.000)



  1.      sredínec  -nca m () 1. srednji prst na roki: sredinec ga boli; sredinec levice 2. nav. ekspr. kdor zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: previdnost sredincev ♦ polit. član sredinske skupine v parlamentu
  2.      sredínski  -a -o prid. () nanašajoč se na sredino: sredinska črta; sredinska lega predmeta / sredinska skupina v parlamentu / sredinska politika ◊ lingv. sredinski samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja ne z najvišjim ne z najnižjim pridvigom jezične ploskve; šport. sredinski igralec igralec, ki igra zlasti na sredini med igralci za napad in obrambo pri nekaterih igrah z žogo
  3.      sredínstvo  -a s () nav. ekspr. zagovarjanje zmernih, kompromisnih stališč, nazorov: obsojati sredinstvo
  4.      sredíšče  -a s (í) 1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih: označiti središče plošče; središče cevi, kolesa, luknje / zemeljsko središče // kraj, predel, ki je enako oddaljen od obrobij: zemljepisno središče Slovenije; v središču naselja je trg 2. del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami: preseliti se v središče (mesta); publ. stanuje v strogem središču (mesta) / oblikovanje mestnega središča / publ.: udeležil se je srečanj v raznih evropskih središčih; republiško središče glavno mesto 3. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost: gospodarsko, industrijsko, upravno središče; kulturno, športno središče / delavsko središče; odpreti novo izobraževalno središče 4. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavi v veliki meri in odkoder se širi: središče potresa / središče germanizacije; to področje je bilo središče vstaje / nastanek prvih naselitvenih središč 5. navadno s prilastkom najvažnejši, najpomembnejši del: bil je središče te vesele družbe / postati središče dogajanja / biti v središču pozornosti // kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: središče dramskega dogajanja; središče pogovora; otrok je središče družine / središče vprašanja 6. knjiž., s prilastkom bistvo, jedro: prodreti do človekovega središča / Prešernov svet je v svojem središču globoko človeški ◊ anat. motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam; geom. projekcijsko središče točka, skozi katero gredo vse projicirne premice; središče elipse presečišče njene velike in male osi; središče kroga točka, ki je enako oddaljena od vseh točk krožnice; središče krogle točka, ki je enako oddaljena od vseh točk na površju krogle; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; meteor. središče nizkega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; min. središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije; šah. (ožje) središče vsako od štirih polj v sredini šahovnice
  5.      sredíščen  -čna -o prid. () 1. ki je, se nahaja v središču: središčni del dežele / središčna lega predmeta / središčna književnost in književnost obrobnih pokrajin 2. knjiž. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti; osrednji: ta motiv ima središčni pomen v romanu; središčna misel razprave; zavzemati kje središčno mesto; središčno vprašanje 3. teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče; centričen: središčna obremenitev ◊ bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; geogr. središčna vas vas, pri kateri so hiše razporejene okrog osrednjega prostora; geom. središčni kot kot med dvema radijema kroga; središčna simetrija simetrija tvorbe glede na središče; lingv. središčna zapora zapora, ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok; šah. središčni kmet vsak od dveh kmetov na središčnih linijah; središčna linija vsaka od dveh linij v sredini šahovnice; središčno polje vsako od štirih polj v sredini šahovnice; teh. središčna os sredíščno prisl.: središčno usmerjen ♦ geom. središčno someren
  6.      sredíščnica  -e ž () 1. geom. črta, ki poteka skozi središča geometrijskih tvorb: središčnica dveh krogel 2. šah. faza igre med otvoritvijo in končnico: značilnosti središčnice / v središčnici je osvojil kmeta
  7.      sredíščnost  -i ž () lastnost, značilnost središčnega: središčnost lege predmeta / središčnost vloge kakega jezika
  8.      srédnica  -e ž (ẹ̑) star. posrednica, posredovalka: bila je srednica v njunem sporu
  9.      srédnik  -a m (ẹ̑) star. posrednik, posredovalec: bil je srednik med sprtima bratoma
  10.      srednják  tudi srédnjak -a m (á; ẹ̑) zastar. srednji kmet: srednjaki in mali kmetje
  11.      srednje...  ali srédnje... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na srednji: srednjeevropski, srednjeletnik, srednjeročen, srednješolec, srednjetehničen
  12.      srednjedêbeln  -a -o [bǝl] prid. () agr. ki ima srednje visoko deblo: srednjedebelno sadno drevje
  13.      srédnjeevrópski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na Srednjo Evropo: srednjeevropske države ♦ geogr. srednjeevropski čas krajevni čas 15. poldnevnika vzhodne zemljepisne dolžine
  14.      srednjegôrski  -a -o prid. (ó) geogr. sredogorski: srednjegorski predeli / srednjegorski svet
  15.      srednjekrílnik  -a m () aer. letalo s krili ob sredini trupa: leteti s srednjekrilnikom
  16.      srednjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški
  17.      srednjemedicínski  -a -o prid. () nanašajoč se na srednjo medicinsko šolo: srednjemedicinski oddelki / publ. srednjemedicinski kader
  18.      srednjenében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba: srednjenebna zapora / srednjenebni soglasniki
  19.      srédnjenémški  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na osrednji del Nemčije: srednjenemško področje / srednjenemška narečja
  20.      srednjeprogáš  -a m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na srednje proge: dosežki naših srednjeprogašev
  21.      srednjeróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na srednji rok: najeti srednjeročni kredit; srednjeročno posojilo / srednjeročni načrt razvoja gospodarstva; srednjeročne investicije
  22.      srednješólec  -lca m (ọ̑) učenec srednje šole: osnovnošolci in srednješolci
  23.      srednješólka  -e ž (ọ̑) učenka srednje šole: srednješolke in srednješolci
  24.      srednješólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na srednjo šolo: srednješolska mladina / srednješolski pouk; srednješolski učbeniki / srednješolski profesor / srednješolska izobrazba
  25.      srednjetláčen  -čna -o prid. () teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov: srednjetlačna para / srednjetlačni valj

   5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA